Zasebnost v službi
ned, 14.02.2016, 10:00
Zasebnost v službi
Primer romunskega inženirja je opozoril, da zasebna komunikacija v službi ni samoumevna.
V začetku leta je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo pritožbo romunskega inženirja, ki so ga odpustili zaradi zasebne uporabe interneta v službi. Delodajalec je pregledal njegov računalnik in ugotovil, da je v službenem času klepetal z bratom in zaročenko. Kar je bilo za podjetje zadosten vzrok za odpoved.

Romunsko sodišče je odločilo, da delodajalec ni kršil pravice do zasebnosti, ampak je s pregledom računalniške komunikacije samo preveril, ali zaposleni spoštujejo prepoved zasebne komunikacije, s katero so bili seznanjeni. Podobno so razmišljali tudi sodniki v Strasbourgu, saj se jim takšno zbiranje elektronskih dokazov proti zaposlenemu ni zdelo nerazum­no ali pretirano.

Sodniki ESČP niso odločili, da smejo delodajalci neomejeno nadzorovati elektronske komunikacije zaposlenih: prebirati elektronsko pošto na računalnikih, pregledovati izpiske klicev na mobilniku in jih ves čas snemati z nadzornimi kamerami. Pri slovenskem informacijskem pooblaščencu so povedali, da delodajalci nikakor nimajo pravice nadzirati delavčeve zasebne komunikacije na delovnem mestu ali rabe elektronskih naprav – razen izjemoma, ko zbirajo dokaze za disciplinski postopek ali sodelujejo pri policijski preiskavi. A je primer romunskega inženirja kljub temu opozoril, da zasebna komunikacija v službi ni samoumevna.

Združevanje elektronskih naprav je v zadnjih desetih letih močno premaknilo in zabrisalo meje med službenim in zasebnim. Na službenih računalnikih, pametnih mobilnikih in tablicah je skoraj nemogoče blokirati uporabo aplikacij, brez katerih si zaposleni ne znajo predstavljati digitalnega vsakdanjika – od gmaila do facebooka in snapchata. Službeni prenosnik je zato v praksi zelo težko uporabljati samo za službo, saj se na disku zelo hitro naberejo družinske fotografije, osebni dokumenti, glasba in filmi. Še težje je postaviti mejo pri mobilniku, saj ima velika večina uporabnikov pri sebi samo eno napravo, ki je pogosto službena.

Na takšnem telefonu sta delovna in zasebna komunikacija nujno prepleteni, saj se nanj pretakajo vsi klici, sporočila SMS, elektronska pošta, družbena omrežja in spletne storitve. Takšen preplet je za delodajalca zelo vabljiv, saj ima lahko nad službeno napravo zelo veliko nadzora. Za vsakega zaposlenega je mogoče pridobiti seznam klicev in sporočil, izrisati družbeno omrežje ali analizirati lokacijske podatke – kje so se zaposleni gibali med delovnim ali celo prostim časom. Ti podatki so zelo uporabni, kadar podjetje pripravlja sezname za odpuščanje, preverja kršitev bolniškega dopusta ali išče zaposlenega žvižgača, ki se je pogovarjal z novinarjem. Takšen nadzor v Sloveniji ni zakonit, ampak je po mnenju varnostnih strokovnjakov razmeroma pogost in ga je težko preprečiti.

Enako težko je preprečiti izgubo ali krajo podatkov, odtekanje zaupnih informacij ali poslovnih skrivnosti. Lanski prisluhi slovenskim pogajalcem v pomorskem arbitražnem postopku so razkrili hude varnostne pomanjkljivosti, saj so visoki državni uradniki sproščeno klepetali po nezavarovanih telefonih. Zelo redke organizacije se zavedajo, koliko škode jim lahko povzroči izgubljeni prenosnik, vdor v nezavarovan mobilnik ali kraja identitete. Varnostna izobraževanja so prej izjema kot pravilo, zato niso redki primeri, ko zaposleni na službenem prenosniku iščejo piratske filme, čeprav so piratske strani priljubljeno lovišče kibernetskih kriminalcev.

Združevanje službene in zasebne komunikacije je slabo za obe strani. Podjetja ne morejo zavarovati občutljivih podatkov, če zaposleni preveč brezskrbno uporabljajo službene naprave. Delavce pa je v sedanji komunikacijski in vodstveni kulturi zelo težko obvarovati pred nezakonitim elektronskim nadzorom in zlorabami delodajalcev. V takšnih okoliščinah ostane uporabnikom samo ena varovalka: nakup dodatnega zasebnega mobilnika ali računalnika. Čeprav je treba za takšno svobodo žrtvovati nekaj udobja in denarja.

Zasebnost v službi

Motiv iz ulice. Ljubljana, Slovenija 13.februarja 2015. [avtor:Eržen Jure] Foto: Jure Eržen/Delo

Prijavi sovražni govor