Agrokor na kolenih premetava delnice Mercatorja

V ozadju prenosa dela deleža nizozemskega Agrokorja v Mercatorju na matični Agrokor so zahteve bank upnic.

pet, 17.03.2017, 09:48; spremenjen: 18:15

Ljubljana − Poslovni sistem Mercator je danes ljubljansko borzo obvestil o spremembi pomembnega deleža. Nizozemska družba Agrokor Investment je namreč slovenski Mercator obvestila, da je matična družba, hrvaški Agrokor, kupila 615.384 delnic Mercatorja.

Tako se je lastniški delež prezadolženega Agrokorja, ki ga še vedno obvladuje hrvaški tajkun Ivica Todorić, v Mercatorju povečal z 59,47 odstotka na 69,57 odstotka. Obenem pa se je delež nizozemskega Agrokorja v lastništvu Mercatorja zmanjšal na 18,53 odstotka z dosedanjih 28,64 odstotka.

Agrokor mora po poročanju časnika Finance upnikom in lastnikom obveznic PIK danes predstaviti načrt, kako bi rešili problem prezadolženost. Ruski banki Sberbank in VTB, ki sta vodilna posojilodajalca nasedli skupini, sta menda Agrokorju v prejšnjih dneh odobrili dodatnih najmanj sto milijonov evrov likvidnostnega posojila.

Čeprav je uradne informacije o reševanju Agrokorja iz hrvaškega velikana v teh dneh težko dobiti, naši viri blizu dogajanju ocenjujejo, da je prenos deleža z nizozemskega Agrokorja, ki ga neposredno obvladuje Ivica Todorić, na sedež skupine v Zagrebu odgovor na neposredno zahtevo posojilodajalcev.

Ruske banke, ki tako povečujejo nadzor nad nasedlo družbo in iz družbe izrivajo dosedanjega šefa Todorića, se po mnenju naših virov želijo z deležem Mercatorja dodatno zavarovati, preden Agrokorju posodijo dodatna sredstva, ki bi družbi omogočila nadaljevanje poslovanja.

Po pisanju hrvaškega Jutarnjega lista se Sberbank, ki je v lasti ruske države, o prestrukturiranju obveznosti Agrokorja pogaja neposredno s hrvaško vlado in drugimi deležniki. Poleg dosedanjih 1,3 milijarde evrov posojil pa so dobili še dodatnih 350 milijonov evrov likvidnostnega posojila.

Zaviti v molk

V Sberbank, banki, ki je osrednja upnica živilskega koncerna v krizi so, razumljivo, zaviti v molk, saj ne želijo ne potrditi ne zanikati neuradnih informacij, ki jih menda plasirajo »tisti, ki so blizu Agrokorja«, da so Agrokorju, potem ko so na dan prišle informacije, da ima resne težave zaradi prezadolženosti, odobrili med 250 in 300 milijonov evrov novih posojil za plačilo dolgov dobaviteljem. V minulih dneh so potrdili le, da so s koncernom v neposrednem stiku, a podrobnosti niso želeli razkriti.

Hrvaška regionalna televizija N1 je sicer navedla neuradne informacije, da je Sberbank nakazala neposredno Agrokorjevim dobaviteljem, predvsem tistim, ki so dobavljali blago njegovi trgovski verigi Konzum. Po prepričanju televizijcev je to dokaz velikega nezaupanja Sberbank do hrvaškega klienta, ki ima do te banke 1,3 milijarde evrov obveznosti. V banki o tem ne dajejo uradnih informacij, in tako kot večina drugih osrednjih akterjev krize največjega hrvaškega gospodarskega »igralca«, ki v državnem BDP-ju sodeluje s kar šestino deleža.

»Ni dolgoročnih načrtov,« menijo številni, drugi so prepričani, da kljub vsemu »ni treba vreči puške v koruzo«. Politiki so prav v Agrokorju videli priložnost nabiranja točk na prihajajočih lokalnih volitvah, ki so napovedane za letošnji maj. Med najglasnejšimi je šef Hrvaške narodne stranke (HNS) Ivan Vrdoljak, ki je zahteval »izredni sklic saborskega odbora za gospodarstvo«. Brez mnenja pa ni ostal niti guverner hrvaške banke Boris Vujčić. Prepričan je, da je »problem mogoče razrešiti«, vendar je treba, zelo resno razmisliti o »dokapitalizaciji ali spremembi poslovnega modela Agrokorja«.

Slovenski dobavitelj ni več hotel sodelovati

Dogajanje v Agrokorju je pričakovano za vsakogar, ki trgovino v regiji vsaj približno pozna, pravi Ivan Bučar, dolenjski pridelovalec zelenjave, aktivni zadružnik in nekoč dolgoletni dobavitelj Mercatorja. Sam je vodilnemu slovenskemu trgovcu prenehal dobavljati svoje pridelke, ker ni več hotel sodelovati v neskočni spirali nižanja odkupnih cen.

»Kot dobavitelj razumem, da mora trgovec stiskati dobavitelje, vsi smo namreč na globalnem trgu in jaz v naših razmerah težko tekmujem z italijanskimi, španskimi ali hrvaškimi pridelovalci, ki imajo delovno silo za evro na uro. Globalizacija je zdaj udarila še po Agrokorju. Če bi Todorić živel in delal v nekdanji Jugoslaviji ali v Severni Koreji oziroma kakem podobno zaprtem sistemu, bi se mu igra še izšla, tako pa ne bo šlo,« pravi Bučar.

Bučar sosedom ne privošči, da jim propade paradni konj gospodarstva, saj ve, da to lahko hitro udari tudi po slovenskem gospodarstvu, se pa boji predlogov o zadružnem reševanju nasedlih trgovcev.

Prijavi sovražni govor