Tiskane izdaje
»Pa jih imamo,« je bila navdušena astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Ne, ni ulovila kakih zlikovcev na begu pred roko pravice, ampak je potrdila, da je astronomom uspelo najti nekaj še bolj izmuzljivega, prostemu očesu nedvomno nevidnega in našim rokam nikakor dosegljivega – gravitacijske valove.
Gravitacijski valovi so zadnji manjkajoči košček stvarstva, ki ga je teoretično predvidela že Einsteinova teorija, a je nikoli niso mogli z eksperimentom empirično potrditi. To niti ni tako presenetljivo, saj so tako šibki, da niti Einstein sam ni pričakoval, da bi jih bilo kadarkoli mogoče.
A jih je. Če sodelujejo znanstveniki z vsega sveta. V kontekstu opazovanja dogodka, pri katerem je sodelovala Andreja Gomboc in ki se je v zgodovino znanosti vpisali kot peti po vrsti. Ampak petič ni prvič, kajne, sploh pa so tisti, ki so bili prvi – šlo je za skupino znanstvenikov, zbranih ob projektu Ligo –, oktobra letos dobili celo Nobelovo nagrado. Ob dosežku Gombočeve in njenih številnih kolegov bi zato lahko le zamahnili z roko in si mislili, da je takšno navdušenje rahlo pretirano.
A ni. Eden namreč ni enak drugemu. Recimo takole, prvič so gravitacijske valove zasačili med zlitjem dveh črnih lukenj, teh najmasivnejših objektov v znanem vesolju, ki jih od svoje diplome sicer budno nadzira tudi Andreja Gomboc. Zadnji potrjeni pa so nastali z zlitjem dveh nevtronskih zvezd. Zlitje zvezd sta avgusta sočasno zasledila dva gravitacijska observatorija, nato pa še več običajnih teleskopov za vidno svetlobo, s čimer so znanstveniki natančno določili, v kateri galaksiji se je ta »veliki mali« pok zgodil.
Vesoljska drama bi že tu lahko dosegla svoj vrh, a se je še kar gradila, razburjenje med astrofiziki pa stopnjevalo. Detektirali so tudi izbruh sevanja gama – da ta lahko nastane ob takem zlitju so sicer govorili že dvajset let, a do zdaj za ta model niso imeli neposrednega dokaza. Poleg tega še nikdar ni izbruhnilo tako blizu. In ko so raziskovali in brali podatke še natančneje, so ugotovili, da so se ob trku zvezd formirale težke kovine – v vesolje je poneslo tudi zlato in platino. Dogodek je bil torej tako in drugačen bogat.
Samo do oktobra so znanstveniki napisali 65 člankov o tem zlitju, med avtorji pa je bila tudi Andreja Gomboc, ki ga je spremljala po eksploziji. Dogodek je bil pomemben tudi zato, ker je združil širšo astrofizikalno srenjo, ki je odložila del svojega »rutiniranega« dela in popolnoma preusmerila pozornost nanj. Marsikomu se je takrat morda zaspan dan nenadoma zlil v noč, ki je trajala skoraj neskončno dolgo.
Skupaj z mednarodnimi kolegi je Andreja Gomboc merila polarizacijo nastale svetlobe kilonove in rezultate objavila v ugledni znanstveni reviji Nature Astronomy. Izkazalo se je, denimo, da je bila eksplozija v tisti fazi sferična in ne usmerjena.
Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka, foto: Voranc Vogel/Delo
Delo pa se zanjo takrat še ni končalo in dan je vedno prekratek za vse, čemur še namenja svojo pozornost: svoji družini, se razume, a tudi študentom na Univerzi v Novi Gorici in mladim, ki stopajo po poteh fizike in astronomije. Tako že več let z njimi v mislih s kolegi ureja Portal v vesolje. »Rada delam z mladimi: najlepša nagrada za predavatelja je, če vidi iskrico v njihovih radovednih očeh, sliši njihova vprašanja in vidi, kako se trudijo razumeti.«
Najlepšo nagrado je dobila konec novembra letos, ko je njen študent Aleksej Jurca zmagal na mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike. Njegov dosežek je izjemen. »Česa podobnega še nisem doživela. Rusi se niso mogli prehvaliti, da so se uvrstili na tretje mesto, saj še nikdar niso segli tako visoko.« A najviše med zvezde je uspelo slovenskemu udeležencu.
»Aleksej je zelo nadarjen in astrofizika ga zanima, zato je v tekmovanje vložil veliko dela.« V pripravah nanj je poleg Andreje Gomboc sodelovalo še več mentorjev. Kako to počnejo, ni nepomembno. Z Aleksejem in drugimi člani olimpijske ekipe so se, denimo, večkrat za par dni odmaknili v tišje kraje in reševali naloge.
Pri tem pa so skrbno pazili še na nekaj. »Za učiteljice velja, da so materinske in otroke spodbujajo k ubogljivosti in natančnosti,« ugotavlja in doda, da jim je treba prišepniti tudi, naj bodo drzni. »Drzni si poskusiti; nič hudega ni, če se zmotiš, a če ne boš poskusil, ti gotovo ne bo uspelo.« Kakor je tudi sama. Zdaj lahko pravi, da je sodelovala pri spremljanju dogodka, ki je že postal legendaren in ga bo astrofizika dobro pomnila še več desetletij. V tem času pa gotovo utegne uloviti še kakšnega vesoljskega »zlikovca« na begu.
V enem izmed prvih pogovorov za podkast Strašno hudi sta se Klara in Maja pogovarjali z astrofizičarko Andrejo Gomboc - med drugim tudi o gravitacijskih valovih ...
Na podkast se lahko naročite na: iTunes ||| Android ||| RSS.
O Andreji Gomboc so povedali ...
Drejc Kopač, sodelavec, soavtor članka v reviji Nature Astronomy
Kljub vrhunskim dosežkom v znanosti in odličnemu mentorskemu pristopu je Andreja oseba, ob kateri se počutiš sproščeno in z veseljem poklepetaš v kakšnem dobrem liverpoolskem pubu. Tam bo pogovor o znanstveni fantastiki, italijanski kuhinji, Arethi Franklin, harley davidsonih ... občasno presekal kak iz rokava stresen astrofizikalni izračun na barskemu prtičku.
Jure Japelj, Univerza v Amsterdamu
Rezultati so povedni: Andreja je odlična znanstvenica, ki uživa ugled tako v domačem kot mednarodnem prostoru. S svojim raziskovanjem premika meje v razumevanju smrti masivnih zvezd, enega ključnih nerešenih problemov v moderni astrofiziki. Hkrati je odprta oseba z veliko občutka za delo z ljudmi. Kot mentorica moje doktorske disertacije mi je svet znanosti predstavila z vseh možnih zornih kotov in me usmerila na pot, ki ji še zdaj uspešno sledim. Boljše mentorice si ne bi mogel želeti!
Maruša Žerjal, sodelavka na Portalu v vesolje
Andreja Gomboc ob vrhunskem raziskovalnem delu svoje znanje in izkušnje aktivno prenaša na mlajše generacije. Poleg intenzivnega pedagoškega dela in mentorstva je urednica spletnega Portala v vesolje ter sodeluje na številnih poljudnih predavanjih in javnih dogodkih. Za raziskovanje ne navdušuje le najmlajših, ampak prek šolskih in državnih tekmovanj iz astronomije ter priprave ekip na mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike poseben trud namenja tudi spodbudi nadarjenih učencev in dijakov.
Aleksej Jurca, zmagovalec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike
Jesen, 2006, Tehniški muzej v Bistri, dnevi fizike. Večerno predavanje mlade doktorice astronomije o črnih luknjah. Septembra lani: Cankarjev dom, simpozij o črnih luknjah, ki ga brez nje ne bi bilo. In tudi mene ne tam, če mi ne bi prav ona priskrbela prepustnice. Ves teden predavanj o prihodnosti astrofizike. Jesen, 2017, Univerza v Novi Gorici. Njena predavanja se začnejo v drugem semestru, a nekaj sem jih že imel priložnost poslušati med odličnimi pripravami na olimpijado. Od nje že imam skripto in debelo knjigo Astrofizike - hvala prof. dr. Andreji Gomboc.
Andrej Guštin, tajnik tekmovanj iz znanja astronomije pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
Sprašujete me o Andreji, astrofizičarki svetovnega slovesa, ki bedi tudi nad našimi tekmovanji iz znanja astronomije? Če bi enkrat pokusili njeno prekmursko gibanico, bi vam ta o Andreji povedala več kot kdorkoli. Njena gibanica ima vedno štiri plasti več kot druge. Sestavine jemlje iz snovi zvezd, ki so ubežale požrešnim ustom Andreji tako ljubih črnih lukenj, in jih spreminja v harmonijo svetov onstran modrega neba. Njen recept za gibanico je znan, vendar ga zavistni kuharji ne zmorejo poustvariti. Andreja dokazuje, da je ženska brez verig okoli štedilnika boljša kuharica.
Samo Stanič, dekan fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici
Z dr. Andrejo Gomboc, redno profesorico za astronomijo na Univerzi v Novi Gorici, se poznava že iz študentskih dni. Ne le, da je odlična znanstvenica in pedagoginja, veliko svojega časa posveča tudi popularizaciji znanosti in približevanju skrivnosti vesolja širši javnosti, predvsem mladim. To ji uspeva tudi zato, ker izžareva iskreno predanost svojemu delu in je prijeten sogovornik. Na naši mladi univerzi veliko prispeva k temu, da študenti astrofizike od študija odnesejo kar največ.
Že tradicionalno v uredništvu Dela konec leta izbiramo ljudi, ki so nas v iztekajočem letu navdihovali, opogumljali, spreminjali naša življenja na bolje. V prihodnjih dneh bomo predstavili zgodbe naših »prebojnikov« in potem boste na vrsti bralci s spletnim glasovanjem.
V deseterici po izboru uredništva so: Junak, ki iz slovenščine dela zaveznika, ne sovražnika. Glasbenik, ki se zavzema za marginalce. Športnik, ki je Slovenijo povezal na evropskem vrhu. Astrofizičarka, ki je sodelovala pri opazovanju dogodka gravitacijskih valov. Mati, ki ozavešča o življenju z »napako«. Prva soseda Kemisa, ki se ne preda. Avtor prvega in edinega slovenskega epa. Zdravnik, ki opozarja na posledice (ne)cepljenja. Direktor najbolj obiskanega muzeja, ki vojno izkušnjo spreminja v sporočilo miru. Športnica, ki je, preden je dobila krono, morala velikokrat pasti in vstati.
Za svojega favorita glasujete na promo.delo.si/delovaosebnost2017