James Bond v Pjongjangu

Devetega junija 1975 sta Kim Il Sung, veliki voditelj severnokorejskega ljudstva, in soproga Kim Song-e obiskala Ljubljano. Josip Broz Tito je goste do ljubljanskega magistrata pripeljal v velikem mercedesu z odprto streho. Broz je obisk vrnil avgusta 1977. A ta gesta je bila nekako nepopolna. Tito je Pjongjang obiskal sam, brez soproge Jovanke. Štirideset let po Kimovem obisku je bila napaka popravljena. Prestolnico Severne Koreje je obiskala skupina Laibach – s pevko Mino Špiler v eni od glavnih vlog. Ljudstvu dežele, ki je – podobno kot sodobna Slovenija – obdana z bodečo žico, je skupina Laibach predstavila cvetober priredb iz filma Moje pesmi, moje sanje ter nekaj starejših uspešnic. Še pred odhodom v Severno Korejo je skupina sporočila, da bo bodo izvedbe nekoliko mehkejše, nežnejše.

Skupini, ki se od leta 1980 ukvarja z vprašanjem odnosa med umetnostjo in totalitarizmom, je že sama napoved nastopa v prestolnici Severne Koreje prinesla izjemno mednarodno publiciteto. »Majhen korak za Laibach, velik korak za človeštvo,« je v Pjongjangu po koncertu komentiral glavni govornik skupine.

Skupina Laibach se je na severni del korejskega polotoka odpravila 70 let po odhodu okupacijske japonske vojske. Natančneje: Severna Koreja praznik gwangbokjeol praznuje 15. avgusta, Laibach pa je v severnokorejski prestolnici rocknil pet dni po prazniku, »dnevu, ko se je vrnila luč«.

Kljub manjši neskladnosti datumov, ki pa z vidika večnosti niti ni usodna, je skupina Laibach severnokorejsko ekspedicijo oglaševala kot turnejo ob dnevu osvoboditve. Japonska je namreč listino o brezpogojni kapitulaciji na krovu ladje Missouri podpisala 2. septembra 1945 in s tem formalno končala drugo svetovno vojno.

Mimogrede, na globusu je Japonska ena redkih držav, po kateri Laibachovi škornji še niso hodili.

Laibachov obisk Severne Koreje se v svetovno zgodovino rock glasbe ni vpisal zgolj zato, ker v deželi dinastije Kim še niso imeli priložnosti, da bi poslušali tovrstno glasbo. Šlo je tudi za izjemno naporen logističen projekt, ki je zahteval rekordno mero iznajdljivosti. Tonski tehniki in drugi člani ekipe, odgovorni za izvedbo nastopa, so morali inštrumente nekako priklopiti na lokalno opremo, ta pa ni bila kompatibilna s standardi, ki veljajo na drugih svetovnih odrih. A v nervoznem vzdušju so elektroinženirji storili vse, da so lahko na severnokorejski oder stopili tudi »inženirji človeških duš«, kakor so člani skupine Laibach sebe poimenovali v enem od zgodnejših manifestov.

In niti severnokorejski cenzorji gostom, ki so spoštljivo upoštevali lokalne običaje, niso pretirano zapletali življenja.

Zgodovinski obisk Severne Koreje pa ni edina reč, ki jo je ekipa iz rdečih revirjev počela v letu 2015. Skupina Laibach je 35-letnico poslovanja zaznamovala z nastopi, ki so potekali med kanadskim Vancouvrom kot najbolj zahodno točko in Pjongjangom kot najbolj vzhodnih prizoriščem. Na severu so šli letos do finskega Tampereja, na jugu pa do ameriške Atlante, domovanja Coca-Cole. Sicer pa je skupina, ki ima domicil v Trbovljah, nastopala še po srednji Evropi (Dunaj, Budimpešta), Franciji, Veliki Britaniji, Balkanu, Pirenejskem polotoku, Švici ... Organizacijsko izjemno zahtevno severnoameriško turnejo so financirali ob pomoči prispevkov podpornikov in gesla »Piško v vsak lonec, Laibach v vsako mesto«. Obiskali so tudi prestolnico pokojne federacije in Skopje, v Sloveniji pa so se letos omejili na mesta, ki se lahko pohvalijo bodisi z rudnikom (Velenje, Trbovlje) bodisi jedrsko elektrarno (Krško). V Ljubljani, katere okupacijsko različico imena so si nadeli, pa so nastopili s posebnim programom ob boku retrospektivne razstave skupine NSK v Moderni galeriji.

Še zaradi ene reči je leto 2015 za Laibach zelo plodno. Dolga leta je veljalo, da si skupina skladno z načeli retroprincipa ideje izposoja pri bolj ali manj oddaljenih sodobnikih ali prednikih. Leta 2015 pa je naslov albuma Spectre, ki so ga Laibachu objavili marca 2014, posvojila producentska hiša Eon Productions in pod znamko Spectre prodaja zadnjega Jamesa Bonda. Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da je Ian Fleming o skrivnostni kriminalni in teroristični organizaciji Spectre, katere simbol je hobotnica, pisal že leta 1961.

In kakšni so vaši načrti za prihodnost, bi lahko povprašali nominirance za Delovo osebnost leta? Ne da bi vprašanje postavili, so iz generalnega štaba skupine Laibach poslali odgovor: 9. februarja prihodnje leto bodo z RTV-jevskim filharmoničnim orkestrom nastopali v Bruslju. Do aprila je skupina na novi evropski turneji, poimenovani Moje pesmi, moje sanje (Sound of Music). Balkanski del turneje so že odkljukali, sledijo pot proti Skandinaviji, obsežna nemška turneja, obisk Milana ...