Kandidat za Delovo osebnost leta 2014: dr. Ivan Šprajc

Arheolog dr. Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije pri ZRC SAZU v Ljubljani, je veliko pozornost svetovne javnosti vzbudil lani, ko je z ekipo raziskovalcev našel majevsko mesto Chactún iz zadnjih stoletij prvega tisočletja našega štetja. O odkritju so tedaj obveščali največji svetovni mediji. Letos je bila odprava pod vodstvom dr. Šprajca na terenu v mehiški džungli od konca marca do zgodnjega junija in bila spet uspešna. Na jugovzhodu države Campeche na polotoku Jukatan je našla ostanke dveh majevskih mest. Najdišči so odkrili na neobljudenem in zaradi vegetacije zelo težko dostopnem predelu.

Najdišči sta bili zelo verjetno zapuščeni okoli leta 1000 n. št., tako kot druga mesta v majevskih nižavjih. In kako so odkrili najdišče? Dr. Šprajc pravi, da so jim pri tem pomagale letalske fotografije. »Letalske fotografije se že dolgo uporabljajo v geografiji, kartografiji. Gledamo stereoskopsko, to so posnetki, ki se deloma prekrivajo, in s stereoskopom lahko vidimo tridimenzionalno. Tako da večje ruševine štrlijo ven na površinah, preraščenih z gozdom. Stereoskopija ta tridimenzionalni projekt še poveča, tako da so ruševine videti večje, kot so v resnici. Seveda pa ne vidimo vsega in tudi na podlagi fotografije ne moremo vedeti, kaj je spodaj. Vidijo se kakšne stavbe, izbokline. Po fotografijah potem določimo koordinate, na njih poiščemo tudi morebitne stare kolovoze, čeprav so danes večinoma zaraščeni.« Ko očistijo kolovoze, se, kolikor je mogoče, s terenskimi vozili približajo najdiščem. Čiščenje poti je najbolj težaško delo, pravi dr. Šprajc. Območje je povsem zaraščeno, pot pa si krčijo z mačetami in motornimi žagami.

Na enem od najdišč, v mestnem jedru Lagunite, so našli igrišče za obredno igro z žogo, skoraj 20 metrov visoko tempeljsko piramido in številne masivne stavbe palačnega tipa, ki obkrožajo štiri večje trge. Največji vtis na odpravo je naredil vhod, ki predstavlja zevajoče žrelo zemeljskega božanstva. Tu so med drugim našli tudi več stel, kamnitih spomenikov, in oltarjev, nekatere z dobro ohranjenimi reliefi, vključno s hieroglifskimi napisi.

Nič manj ni ekipe navdušilo drugo najdišče, Tamchén, ki je od Lagunite oddaljeno približno šest kilometrov. Trge obkrožajo voluminozne stavbe, med katerimi je tudi piramida, ki ima dokaj dobro ohranjen gornji tempelj ter stelo in oltar ob vznožju, in akropola s tremi templji, razporejenimi okoli dvorišča.

Tamchén je bil najbrž sodobnik Lagunite (zadnja stoletja prvega tisočletja našega štetja), vendar triadna skupina in površinska keramika kažeta, da njegova poselitev sega vsaj do pozne predklasične dobe (ok. 300 pr. n. št.–250 n. št.).

Posebnost najdišča Tamchén je več kot trideset čultunov, stekleničasto oblikovanih podzemnih prostorov, ki so imeli predvsem funkcijo vodnih zbiralnikov.

Tudi o letošnjem Šprajcevem odkritju so pisali ugledni svetovni mediji. Dr. Šprajc išče izgubljena majevska mesta od leta 1996 in v tem času je odkril že več kot 80 krajev.