Kozma Ahačič: Slovnični desant na pouk slovenskega jezika

Razlog nominacije za Delovo osebnost leta: Avtor novih slovnic za osnovne in srednje šole, s katerima je prekinil tradicijo ene slovnice za vse.

tor, 05.12.2017, 12:00

Že tradicionalno v uredništvu Dela konec leta izbiramo ljudi, ki so nas v iztekajočem se letu navdihovali, opogumljali, spreminjali naša življenja na bolje. V prihodnjih dneh bomo predstavili zgodbe naših »prebojnikov« in potem boste na vrsti bralci s spletnim glasovanjem.

V deseterici po izboru uredništva so: Junak, ki iz slovenščine dela zaveznika, ne sovražnika. Glasbenik, ki se zavzema za marginalce. Športnik, ki je Slovenijo povezal na evropskem vrhu. Astrofizičarka, ki je sodelovala pri opazovanju dogodka gravitacijskih valov, mati, ki ozavešča o življenju z »napako«, prva soseda Kemisa, ki se ne preda, avtor prvega in edinega slovenskega epa. Zdravnik, ki opozarja na posledice (ne)cepljenja. Direktor najbolj obiskanega muzeja, ki vojno izkušnjo spreminja v sporočilo miru. Športnica, ki je, preden je dobila krono, morala velikokrat pasti in vstati.

Za svojega favorita glasujete na promo.delo.si/delovaosebnost2017

Odkar je leta 1976 jezikoslovec Jože Toporišič izdal 588 strani obsežno Slovensko slovnico, so ji bolj ali manj zvesto sledile oziroma jo nekako poenostavljale tudi vse tiste, ki so bile namenjene osnovno- in srednješolcem. S tem na prvi pogled ni bilo nič narobe. Na drugi pa marsikaj.

Toporišičeva slovnica ni bila napisana za šolsko rabo, ampak akademsko. Njen znanstveni pristop do razlage razčlenjenosti slovenskega jezika in zahteven slovnični besednjak pač nista bila najprimernejši podlagi za pisanje slovnic, ki naj bi jih pregrizli v šolah.

Dr. Kozma Ahačič, strastni ljubitelj slovenskega jezika, sicer pa znanstveni svetnik in namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je kar nekaj časa čakal, ali se bo kdo lotil sodobne, učencem in dijakom prijazno napisane slovnico. No, ni ravno čakal križemrok. Kot jezikoslovec, literarni zgodovinar in leksikograf in kot raziskovalec, profesor in poznavalec zgodovine slovenskega jezika je ves čas vpet v številne projekte. Med njimi vodi projekt priprave Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki bo po razlagi gesel do zdaj naš najobsežnejši jezikovni slovar. Prvi del bo izšel prihodnje leto.

Bil je pobudnik, zdaj pa je tudi urednik leta 2014 vzpostavljenega brezplačnega slovarskega portala Fran, ki mu nekateri pravijo kar google slovenskih jezikovnih portalov, saj obsega čez trideset slovarjev, atlas, za povrhu pa še dve jezikovni svetovalnici.

Portal, ki je letos jeseni doživel svoj dvajsetmilijonti obisk, ima več kot 60.000 obiskov na dan, prav te dni pa doživlja že peto izpopolnjeno različico, je nastal brez vsakršnih namenskih sredstev, kar je Ahačič duhovito komentiral z izjavo: »Imamo rezervne dele za fička, a tako dobre mehanike, da z njimi lahko izdelujemo slovenski mercedes.« Zdaj je sredi priprav novega jezikovnega portala Franček, namenjenega učencem osnovnih in srednjih šol ter njihovim učiteljem in profesorjem. In to še ni vse.

Pred kratkim so na inštitutu predstavili doslej najobsežnejšo in najambicioznejšo raziskavo o jezikovni politiki Republike Slovenije in potrebah jezikovnih uporabnikov. Nič čudnega torej, da je Ahačič letos dal kar šestdeset intervjujev, s katerimi je imel, kot skromno priznava, na začetku zaradi neveščosti takšnega početja precejšnje težave, zdaj pa mu je že malce lažje. Nič čudno pa tudi ni, da gre Ahačičeva delovna vnema marsikomu v nos. Kot večine v Sloveniji tudi slovenskih jezikoslovcev ne krasita vedno sodelovanje in konstruktivna kritika. 

Med vsem tem se je Ahačič, ker je ni in ni dočakal, lotil pisanja slovnice ter marca letos pri založbi Rokus Klett izdal kar dve. Prva, Kratkoslovnica, je namenjena devetletkarjem ter vsem tistim, ki jih zanima kratek vpogled v slovnični opis slovenščine. Njena odlika je preprost, kratek in nazoren prikaz osnovne zgradbe slovenskega jezika, delno predstavljen z ilustracijami – te so delo Jake Vukotiča.

Drugo, Slovnico na kvadrat, naj bi vzeli v roke srednješolci, osnovnošolski učitelji slovenščine pa tudi tujih jezikov ter vsi tisti, ki se želijo bolj kompleksno poglobiti v slovenski jezik ali pa bi pri učenju tujih jezikov želeli osvežiti svoje znanje o strukturi jezika in jezikoslovno terminologijo. Poleg razširitve osnovnih opisov ter nizanja jezikovnih in jezikoslovnih zanimivosti je Ahačič Slovnici na kvadrat dodal tudi dobrodošlo analizo najpogostejših napak, ki jih delamo pri rabi slovenskega knjižnega jezika.

Avtor ilustracij je Jaka Vukotič.


Obe slovnici je avtor naslonil na dobre tuje zglede, še posebno nemške, kolikor se je le dalo, se je izogibal definicijam, ne pa tudi najnovejšim spoznanjem sodobnega jezikoslovja. Poleg tega je uporabljal jezikovno gradivo iz sodobnih korpusov slovenskega jezika in iz šolsko obveznega kanona literarnih del.

Svojevrstna novost obeh slovnic pa tiči tudi v prekinitvi tradicije, ki je gojila pravilo ene same slovnice za vse, ne glede ne specifične potrebe uporabnikov. Ciljnih skupin je veliko, med njimi pa so gotovo zelo posebne in seveda pomembne prav šolske.

Nobena skrivnost ni, da je slovenski jezik med najbolj osovraženimi predmeti med slovenskimi osnovnošolci in dijaki. To dejstvo se prav pomenljivo izraža tudi v povprečni oceni na maturi in nacionalnem preizkusu znanja, ki je najnižja prav pri predmetu slovenščine. Zakaj je tako? Ahačič meni, da gre pri osovraženosti predmeta bolj za mit iz preteklosti, ki se prenaša na mlajše generacije, zato je prepričan, da imajo številni mladi povsem radi pouk slovenščine in se slovenskega jezika tudi radi učijo.

»Res pa je, da obstajajo določene učne vsebine, ki niso več v stiku z realnostjo,« priznava Ahačič. »Naša življenja so se zaradi interneta, družbenih omrežji in vsega dogajanja, povezanega z odprtostjo v svet, zelo spremenila. Dosedanji pouk slovenščine je zato morda vse manj kos izzivom sodobnega časa. In to gotovo pomeni velik izziv, saj učbeniki in učni načrti tem spremembam vse težje sledijo.«

Njegovi slovnici sta gotovo eden od odgovorov na te izzive. Šolskim klopem je ponudil priročnika, s katerima slovenski jezik postane prijazen, živ in ustvarjalen, predvsem pa zaveznik, in ne sovražnik vseh, ki se ga učijo in bi radi razumeli, kako je pravzaprav sploh zgrajen.

 

Kaj o nominirancu menijo njegovi sodelavci, prijatelji strokovnjaki?

Dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Kozma Ahačič je tak kot njegovo delo: premišljen navznoter, da je navzven lahko preprost in do človeka prijazen, ter ravno prav skromen, da lahko daje bogate stvari. Pri tem pa vsako leto preseneti s kako uresničljivo ali celo že uresničeno novostjo velikega formata, ki se je doma veselimo in jo uporabljamo, v tujini pa se ponašamo z njo.

Peter Kolšek, pesnik in publicist

Odkar se je med slovničarje zapisal Kozma Ahačič, avtor dveh priročnih slovnic za mlade, nekoliko starejše in še starejše, se zdi, da je slovenščina lažja. Ali vsaj dostopnejša običajnim uporabnikom. Uspelo mu je to, kar ni velikemu Toporišiču. A to še zdaleč ni vse. Čeprav je strokovnjak za jezik 16. stoletja – pričakujemo slovar tedanjega jezika –, je njegovo delo tudi ustvarjanje vseh tistih orodij, ki jih potrebuje jezik v 21. stoletju, vključno z njegovimi umetnimi koncepti.

Boštjan Gorenc Pižama, pisatelj in igralec

Kozma Ahačič je s svojima slovnicama pokazal, da jezik lahko seciramo in klasificiramo, ne da bi odmislili njegovo igrivost. Jezik je orodje - bolj kot poznamo njegov ustroj, bolje ga obvladamo, in če so navodila za uporabo pisana mladim na kožo, bodo lažje osvojili znanja, zaradi katerih nekoč ne bomo več v višavah lestvic funkcionalne nepismenosti.

Dr. Nataša Gliha Komac, znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Delati s Kozmo je vedno znova strokovni izziv in prijetna izkušnja. Poleg strokovne in znanstvene odličnosti ga odlikujejo pronicljiva misel, vsestranska razgledanost in družbena angažiranost. Zna stati ob strani, sprejeti odgovornosti, sodelavce ustrezno pohvaliti ter z zgledom in s pohvalo spodbuditi k delu. Za dobrobit slovenistične stroke in širše slovenske jezikovne skupnosti mu res ne zmanjka idej in energije!

Dr. Andrej Koritnik, učitelj slovenščine

Kozma Ahačič je strpen, razgledan človek; je odličen pesnik in velik up slovenskega jezikoslovja! Njegovo akademsko delo ni skrito za samotnimi zidovi raziskovalnih inštitutov, ampak močno vpliva na vsakodnevno učenje in rabo slovenščine. Materinščina s Kozmo ni več le zgodovina ali teorija, ampak vsakdanja izkušnja slehernika, še posebno pa otrok, za katere je napisal dve izjemni slovnici – jezik je tako spet dobil pravico do reda, preglednosti in sistema.

Prijavi sovražni govor