Tatjana Avšič Županc: Znanstvenica, ki je strla oklep zike

Razlog nominacije za Delovo osebnost leta? Pod njenim vodstvom so prvi na svetu dokazali povezavo med virusom zika in mikrocefalijo.

sob, 17.12.2016, 12:00
Do zdaj je imel članek v New England Journal of Medicine pol milijona ogledov in 500 citatov.

Po objavi v najstarejši in najbolj prestižni medicinski reviji New England Journal of Medicine je v začetku februarja odjeknilo tudi v slovenskih medijih: skupini slovenskih znanstvenikov pod vodstvom prof dr. Tatjane Avšič Županc je prvi v svetu uspelo dokazati povezavo med virusom zika in mikrocefalijo pri dojenčkih. Dan po tem, ko smo uspeh njene skupine razkrili v Delu, je Tatjana Avšič Županc novinarjem in kolegom ganjeno pripovedovala, da je v njen poštni predal prispelo ogromno čestitk z vsega sveta in da so se ji zdravniki in virologi, predvsem iz Brazilije, tudi zahvaljevali. Nevarni virus, ki je lani znova izbruhnil v epidemijo, je namreč zlasti v Braziliji in še nekaterih ameriških državah povzročil nepopravljive okvare možganov več tisoč novorojenčkov, katerih matere so med nosečnostjo okužili komarji, prenašalci nevarnega virusa zika.

Prof. dr. Tatjani Avšič Županc, redni članici SAZU, vodji laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija WHO ter predavateljici na ljubljanski medicinski fakulteti, biotehniški fakulteti ter fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, je v slabih treh mesecih uspelo skoraj neverjetno. Ob raziskavi povezav med virusom zika in mikrocefalijo je mikrobiologinja sestavila izvrstno ekipo znanstvenic in znanstvenikov ljubljanske medicinske fakultete in UKC. Skupina je pod njeno taktirko tudi z najbolj sodobnimi, molekularnimi analizami potrdila sume, da virus zika okvari možgane ploda in da v možganskem tkivu napada predvsem živčne celice. O tem, da so blizu velikega odkritja, so bili prepričani, ko so dokazali, da je virus izključno v možganskem tkivu fetusa, ne pa tudi v plodovnici, posteljici ali katerem drugem delu telesa, razlaga znanstvenica. Pomembno je bilo tudi razkritje celotnega genoma virusa, kar utegne pomagati predvsem pri razvoju cepiva in zdravil.

Raziskava je še vedno odmevna, ne le doma, kjer profesorica žanje priznanja, ampak tudi v tujini, od koder prihajajo številna vprašanja. Do zdaj je imel članek v New England Journal of Medicine pol milijona ogledov in 500 citatov. »Še vedno se oglašajo kolegi iz ZDA in Latinske Amerike, ki želijo našo pomoč. Nekaj stvari, ki smo jih naredili, je tako inovativnih, da jih marsikomu ni uspelo ponoviti. Bolj ko čas teče, bolj vidim, da smo naredili res veliko, od sebe smo dali največ, kar se je dalo,« pravi Tatjana Avšič Županc, ki se ravno te dni vrača iz San Joseja v Kostariki, kjer je imela na kongresu plenarno predavanje o svoji raziskavi in virusu zika.

V Brežicah rojena biologinja, ki je leta 1988 na medicinski fakulteti magistrirala pri mikrobiologu dr. Mihi Likarju, leta 1991 pa je s področja virologije na isti fakulteti doktorirala, se je sodelovanja učila tudi na številnih tujih institucijah. V drugi polovici osemdesetih let je bila na usposabljanju na antwerpenskem inštitutu za tropsko medicino, kasneje je raziskovala na lyonski medicinski fakulteti, v prvi polovici devetdesetih let pa je leto dni preživela na postdoktorskem študiju v ZDA, kjer je raziskovala v virusnem laboratoriju inštituta ameriške vojske. Kasneje je na medicinski fakulteti v Baltimoru raziskovala na oddelku za mikrobiologijo in imunologijo. V zadnjih 25 letih je Tatjana Županc Avšič kot avtorica in soavtorica objavila več sto znanstvenih članov, pol ducata tudi v prestižni znanstveni reviji The Lancet - zadnji, pri katerem je sodelovala pisana mednarodna ekipa, je bil 2015 o eboli.

Prijavi sovražni govor