Dobra za poslovanje, nujna za družbo

Ljubljana – Margot Slattery je šefica irskega dela globalne korporacije Sodexo. Je tudi introvertirana in plašna Irka, uspešna voditeljica in lezbijka. Britanski Daily Telegraph in Financial Times sta jo uvrstila na seznam najpomembnejših LGBT voditeljev, toda univerza Cranfield jo je umestila na seznam stotih žensk, na katere je treba biti pozoren.

Drugačnost vodi v raznolikost, a zaradi svoje drugačnosti so mnogi diskriminirani. Margot Slattery je ženska – te marsikje za enako delo prejemajo nižjo plačo. Je lezbijka – v mnogih podjetjih si zaposleni ne upajo razkriti svoje spolne nagnjenosti. Ni več niti rosno mlada – z diskriminacijo zaradi starosti se danes soočajo številni, ki so jih odpustili in ki se potem niso mogli več vrniti na trg dela.

Korporacija z vrednotami

Margot Slattery je tudi velika zagovornica raznolikosti in vključevanja na delovnem mestu. Globalna korporacija, v kateri je zaposlena, želi postati vodilno podjetje na svetu v zagotavljanju kakovosti življenja svojih delavcev. Ko je ameriški dobavitelj zelenjave od njihove ameriške podružnice zahteval, da spremenijo politiko do homoseksualcev na delovnem mestu, so z njimi prekinili pogodbo, čeprav so imeli zaradi tega velike izgube. »Vrednote, ki jih zagovarjamo, so bolj pomembne,« je pojasnila na nedavnem vsakoletnem srečanju podpisnikov evropske listine za raznolikost v Dublinu – organizacij, ki podjetja spodbujajo, da razvijajo politike raznolikosti in vključevanja.

»Skrb za raznolikost je veliko več kot fotografija v letnem poročilu,« je na srečanju, ki so se ga udeležili tudi slovenski predstavniki, čeprav Slovenija še ni podpisala listine, poudarila irska pravosodna ministrica Frances Fitzgerald. A voditelje podjetij, kot je denimo odvetniška pisarna FCB v Lizboni, kjer zaposleni za vsako uro svojega časa zaračunajo več sto evrov, je treba najprej prepričati, da se jim splača vlagati v skrb za raznolikost in v vključevanje drugačnih.

Franisco Costa je komunikolog med pravniki; tisti, ki podjetju ne prinaša denarja, ampak mu ga zapravlja. Kako mu je uspelo? »Veliko klientov je že podpisalo listino in sodelujejo le s podjetji, ki delijo njihove vrednote. Obenem je raznolikost vrednota tudi za mnoge najboljše študente prava. Ko sem pojasnil šefu, da bomo tako dobili nove stranke in najboljše odvetnike, je bil takoj za.«

Raznolikost spodbuja kreativnost

Tudi znanstvene raziskave potrjujejo, da je skrb za raznolikost samo koristna – ne le za podjetja tudi za posameznike. »Raznolikost spodbuja kreativnost,« pravi socialni psiholog Richard Crisp, »Svoje vedenje o svetu namreč razvrščamo v predale. Če vas vprašam, katero sadje vam najprej pride na misel, boste najverjetneje odgovorili jabolko, pomaranča ali banana, ne pa, denimo, kivi. Podobno ravnamo, ko govorimo o ljudeh. Če rečemo babica, bomo pomislili, da to delo opravlja ženska, ne moški. Zelo smo presenečeni, ko naletimo na človeka, ki ne ustreza našim popredalčkanim predstavam. Raznolikost nas preseneča: težko si predstavljamo temnopolto vodjo korporacije, predsednico države, neučinkovitega Nemca, starejšega športnika, slavno osebnost na invalidskem vozičku, ali rokovsko zvezdo, ki ne pije in se ne drogira. Če spremenimo svoje predstave, če ob omembi nekega poklica, denimo avtomehanika, ne razmišljamo stereotipno in si namesto moškega prikličemo v misli žensko, sprostimo domišljijo in s tem svojo kreativnost.«

Toda znanstvenik poudarja, da je sprejemanje in spodbujanje raznolikosti težko delo, zato moramo trenirati um, podobno kot treniramo telo, čeprav nam to morda ni všeč. »Tako kot telesna aktivnost je tudi umovadba dobra za nas. Raznolikost preizprašuje naša pričakovanja, norme, prepričanja, poglede, kako svet deluje. S tem ko širimo in krepimo svoj um, podobno kot mišice v nogah, če tečemo, postajamo bolj prilagodljivi.«

Koristno sprejemanje drugačnosti

Tečemo, zato da bi bili zdravi. Zakaj pa je treba krepiti um z raznolikostjo? Bo zato naše življenje bolj izpolnjeno, družba bolj povezana? »Ko postajamo bolj kreativni, tudi lažje rešujemo probleme, to pa nam denimo pomaga pri pogajanjih v poslu ali delu v timu. Ko sprejemamo drugačnost, odmišljamo tudi svoje impulze, to pa nam lahko pomaga pri osebnih ciljih; denimo pri hujšanju, odvajanju od kajenja ali varčevanju.«

Podjetja, ki so se zavezala spodbujanju raznolikosti, to počnejo tudi zato, da bi izboljšala poslovanje in prodajo. Jackie Celestin-André iz L'Oréala priznava, da želijo prodati čimveč izdelkov. »Toliko bolje, če ob tem lahko upoštevamo potrebe in pričakovanja naših kupcev; če se imajo zaradi nas malo raje.«

Sprejemanje raznolikosti je morda dobra za posel, a nujna za družbo in ključna za tistega, ki je zaradi politik njenega sprejemanja lahko to, kar je, brez bojazni, da bo zato tarča nestrpnežev.