Tiskane izdaje
Moški in ženske smo navzven videti precej različni. Zato nas je zanimalo, koliko smo zaradi bioloških razlogov tudi dejansko različni, kar se tiče razmišljanja in vedenja. Dr. Gregor Majdič pravi, da natančnih odgovorov še nimamo. Pravi, da v zadnjih letih poteka veliko raziskav, v katerih spoznavajo, kako pomembne so biološke razlike v naših telesih. »Te se ne odsevajo samo v vedenju in obnašanju, temveč tudi v delovanju naših teles. Velike razlike so v delovanju jeter, kar je pomembno zaradi razstrupljanja zdravil, ki pridejo v naše telo. Zaradi tega lahko zdravila različno delujejo v moškem in ženskem telesu.
Lani je ameriška agencija za zdravila prvič odobrila, da se mora neko zdravilo jemati v različnih odmerkih za ženske in moške - ravno zaradi omejenih razlik v jetrih: ker zdravilo v ženskem telesu ostaja dlje časa, ga morajo jemati manj.« Gregor Majdič napoveduje, da bo takšnih primerov v prihodnjih letih zagotovo še več, saj so trenutno vsa zdravila bolj prilagojena moškemu kot pa ženskemu telesu.
Razloži pa tudi, kaj je v »režiji« hormonov in ali je to, da moški radi pogledajo za dolgonogim dekletom, biološka predispozicija.
Stremljenje k enakosti v znanosti torej ni pozitivno?
K enakopravnosti vsekakor, k enakosti pa ne. Vsi vemo, da sta spola različna, da smo moški in ženske drugačni, zaradi česar je poudarjanje enakosti spolov imelo negativne učinke. Samo en spol je bil »meter«, ki se je upošteval za oba spola. Tako so velikokrat ravno ženske potegnile krajši konec, ker se je kot model organizma obravnavalo moškega in ne ženske. Problematična niso le zdravila, temveč tudi drugi primeri. Varnostni pasovi v avtomobilih, na primer, so bili sprva testirani samo na lutkah, ki so ponazarjale povprečnega moškega, ne pa povprečne ženske.
Da se fantki raje igrajo z avtomobili, deklice pa s punčkami, je biološko ali kulturno pogojena razlika?
Pravega odgovora, ali je tu kaj prirojenega ali je vse privzgojeno, še nimamo. Raziskave, ki so bile opravljene, pa so pokazale, da naj bi bilo kar precej prirojenega. Najbolj zanimiva raziskava je bila narejena pri opicah, celo pri dveh vrstah opic. Opičjim mladičkom so dajali različne igračke in samičke so se raje igrale s plišastimi igračami, samčki pa z avtomobilčki, z nečim, kar je imelo kolesa in se je lahko vozilo naokrog, samičke se za take igrače sploh niso zanimale. Zame osebno je to precej velik, ne pa seveda popoln dokaz za to, da dejansko obstajajo prirojene, biološke razlike za to, da nas zanimajo drugačne igrače, seveda pa je pri ljudeh to zelo težko preučevati, tudi če ne delamo tega zavedno, se zagotovo kot starši drugače nezavedno obnašamo do fantov in do deklet, do punčk in do fantkov, tako da je tukaj zelo težko podati dokončne odgovore. Najverjetneje pa tudi tu, tako kot pri večini ostalih lastnosti, sodelujejo tako geni kot vplivi okolja.
V katerem delu telesa lahko detektiramo največ razlik med spoloma?
Največ seveda v spolnih organih, kjer smo najbolj različni, kjer smo dejansko spolno dimorfni, kot temu strokovno rečemo, vendar, kot sem že rekel, v zadnjih letih ugotavljamo, da se razlikujemo tudi v številnih drugih delih telesa, za katere pred leti nismo mislili, da bi se lahko razlikovali. Omenili smo že jetra, razlike pa so tudi v delovanju imunskega sistema, v strukturi in delovanju možganov, čeprav je prav te zadnje najtežje preučevati.
Kako različni so ženski in moški možgani?
Klasična teorija razlik v možganih govori o tem, da na vse razlike v možganih vplivajo spolni hormoni. Moda že v zarodku začnejo proizvajati moški spolni hormon testosteron. Ta je tisti, ki naj bi poskrbel za večino razlik v možganih, da se moški možgani razvijejo drugače kot ženski. Zanimivo pri tem je, da ni moški spolni hormon tisti, ki naredi moške možgane moške, ampak je to ženski spolni hormon. Možgani imajo namreč poseben encim, ki moški spolni hormon, ki prihaja iz mod, pretvorijo v ženski spolni hormon, estradiol, in dejansko je potem ta odgovoren za nastanek razlik v možganih.
V zadnjih letih je ves čas prisotno vprašanje, ali lahko tudi geni na spolnih kromosomih (moški imamo kromosoma x in y, ženske pa dva kromosoma x) vplivajo na razvoj možganov, vendar je to še veliko težje preučevati kot vpliv spolnih hormonov. A s pomočjo nekaterih živalskih modelov, predvsem laboratorijskih miši, v zadnjih letih ugotavljamo, da tudi spolni kromosomi dejansko vplivajo na določene strukturne razlike v možganih.
Kako pa je z delovanjem možganskih polovic?
Glede različnega delovanja polovic je še veliko nerazjasnjenega. Pred kratkim, kakšno leto ali dve nazaj, je bila objavljena raziskava, ki je ovrgla tezo, da naj bi bil del, ki povezuje obe možganski polovici, to je možganski prečnik, različno velik med spoloma. Vendar je lani nova raziskava, ki je ugotavljala povezave med posameznimi deli možganov, ponovno nakazala na to, da imajo ženske več povezav med desno in levo polovico možganov, medtem ko naj bi bile v moških možganih te povezave veliko bolj intenzivne znotraj vsake polovice, vednar pa tudi tu dokončnih dogovorov še nimamo, saj so možgani organ, o katerem še vedno vemo najmanj.
Kakšno vlogo imajo hormoni?
Hormoni zelo vplivajo na naše telo, ne samo med razvojem, tudi kasneje. Hipoteza o vplivu testosterona na možgane je stara že 55 let. V zadnjih letih pa tudi nekatere raziskave v našem laboratoriju kažejo na to, da je poleg testosterona za razvoj moških možganov, za razvoj ženskih možganov potrebna izpostavljenost ženskim spolnim hormonom, estradiolu v zgodnjem obdobju po rojstvu. To je precej nova ugotovitev, saj je do nedavnega veljalo, da se ženski možgani razvijejo sami od sebe, brez vpliva hormonov, tako da je še veliko nejasnega. Nekatere raziskave pa dejansko kažejo, da je zgodnje obdobje po rojstvu, ko jajčniki pri ženskah še niso popolnoma aktivni, izločajo pa že majhne količine estrogenih hormonov, dejansko pomembno za pravilno oblikovanje ženskih možganov.
Hormoni imajo še drugo funkcijo v odraslem življenju, ko vplivajo neposredno na samo delovanje možganov. Temu rečemo aktivacijski vpliv hormonov, saj aktivirajo določeno vrsto obnašanja. Vemo, da imajo spolni hormoni različne vloge, vseh še ne poznamo, se pa povezujejo z določeni duševnimi boleznimi, kot je depresija, anksiozne motnje, avtizem, ki se različno pogosto izražajo med spoloma: anksiozne motnje so veliko pogostejše pri ženskah, avtizem pri fantkih in to se povezuje z delovanjem hormonov, tako v razvojnem obdobju kot kasneje v odraslem življenju.
Lahko govorimo o tipično moškem in tipično ženskem vedenju?
Ne popolnoma absolutno, bolj relativno. Nasilno obnašanje, na primer, je veliko bolj prisotno pri moških, a imamo tudi ženske, ki so veliko bolj nasilne in moške, ki so popolnoma nenasilni. Razlike niso absolutne, so relativne in se pokažejo na dovolj velikem številu primerov, ki jih preučujemo.
Je biti ženska oziroma moški hibrid delovanja genov in okolja?
Vemo, da smo skupek obojega. Ko so delali raziskave, predvsem z enojajčnimi dvojčki, so ugotavljali, da naj bi na splošnem na naše lastnosti, vključno z obnašanjem, v povprečju v nekih 60 odstotkih vplivali geni, v 40 odstotkih pa okolje, pri čemer imajo na nekatere lastnosti večji vpliv geni, na druge pa večjega okolje. Enoznačnega odgovora zato ni. Vsekakor smo ljudje skupek obojega: neke predispozicije dajo gene, na te pa potem okolje vpliva, da se lahko nekatere lastnosti izrazijo bolj ali manj - glede na to, v kakšnem okolju smo odraščali, pa tudi v kakšnem okolju živimo kot odrasli. Možgani se lahko spreminjajo in določeni vedenjski vzorci se lahko spremenijo tudi v odraslem življenju pod vplivom okolja.
Kakšne so razlike med spoloma v klinični medicini? So določene bolezni pogostejše pri moških oziroma ženskah - zaradi drugačnega ustroja možganov?
Razlike so prisotne v številnih boleznih, ki prizadenejo živčni sistem, tako centralni kot periferni živčni sistem, spolne razlike se kažejo pojavnosti različnih duševnih boleznih, to so depresivna motnja, anksioznost, avtizem, motnja hranjenja. Spolne razlike so prisotne tudi pri shizofreniji, ne sicer v pojavnosti, a se ta bolezen pri moških kaže z bolj resnimi simptomi ter se začne v mlajšem obdobju. Spolne razlike so bile opisane pri pojavnosti Alzheimerjeve bolezni, Parkinsonove bolezni. Skoraj za nobeno od teh bolezni še nimamo trdne povezave, kako je to povezano s strukturo možganov - da bi vedeli, kateri so tisti deli, ki vplivajo na to, da se neka bolezen pogosteje izrazi pri ženskah kot moških in obratno.
Ali ženske in moški različno vidimo, različno slišimo, različno čutimo?
Vidimo, slišimo verjetno ne, ker čutila delujejo dokaj podobno - če govorimo o povsem tehničnem vidiku videnja, slišanja. Tukaj menim, da ni nekih razlik ...
... tudi v povezavi z možgani ne?
Tudi v teh delih kakšnih razlik ni bilo ugotovljenih. Pri dojemanju in občutenju stvari pa zagotovo so razlike, so pa verjetno spet produkt obojega, delno vplivov okolja, delno vplivov genov. Načelno imate ženske več empatije, bolj se znate vživeti v druge ljudi, bolj znate sočustvovati, vendar pa to spet ni absolutno. Če bo neko dekle odraščalo v zelo težkih pogojih, bodo tudi ta čustva verjetno zavrta, težje bo sočustvovala z ljudmi, kot pa nek fant, ki pa je odraščal v nekem zelo ljubečem okolju, kjer je bilo izkazovanje čustev pomembno in se je dejansko udejanjalo.
Je pogled moškega za dolgonogim dekletom biološka predispozicija?
Dejansko so bile opravljene raziskave, ki so kazale, da naj bi dejansko to držalo. Vsi vemo, iz prakse, da moški radi pogledamo za lepim dekletom, vendar kot pravi slovenski odgovor - vsake oči imajo svojega malarja. Zato je zelo težko govoriti o tem, kaj dejansko je lepota. V različnih kulturah naj bi po nekaterih raziskavah obstajali podobni lepotni ideali, vendar kaj je lepotni ideal? Danes vemo, da smo ves čas bombardirani z določenim tipom ženske, ki naj bi bila lepa. Vidimo jo na naslovnicah revij, ima dolge noge, je suha, zelo vitka, in to je zagotovo vpliv okolja, ki vpliva na nas. Pred 500 leti pa je bil lepotni ideal popolnoma drugačen. Tako da je tu zelo težko razločevati, kaj je sociološki in kaj biološki vpliv. Kaj naj bi vplivalo na izbiro partnerja - koliko vloge ima biologija in koliko dejansko naše kulturno okolje, ki nas bombardira z informacijami in nas že od malega navaja na neke kulturološke vzorce tako dejansko ne vemo, skoraj zagotovo pa imajo sociološki vplivi tudi velik pomen.
