Pomagati je največje zadoščenje za gasilce

Pogovor s Francijem Petkom, poveljnikom Gasilske zveze Slovenije, ki je zadovoljen s potekom intervencije v tovarni Kemis.

čet, 18.05.2017, 06:00
Gasilska zveza Slovenije združuje več kot 1300 prostovoljnih gasilskih društev s kar 163.000 člani. Od tega skupnega števila je okoli 50.000 operativnih gasilcev, kar pomeni, da so strokovno usposobljeni za pomoč na terenu, za posredovanje pri požarih, naravnih in drugih nesrečah. Gasilci so daleč največja prostovoljska organizacija pri nas, ki ima v svojih vrstah okoli tretjino članic in okoli 23 odstotkov mladih.

Ljubljana - Pri gašenju katastrofalnega požara v kemični tovarni Kemis v Sinji Gorici pri Vrhniki je sodelovalo 260 gasilcev, večinoma prostovoljcev, ki so nevarni požar povsem obvladali v dveh dneh, čeprav je šlo za enega zahtevnejših požarov do zdaj.

»Lahko smo zelo zadovoljni z izvedbo te intervencije, ker smo hitro omejili širitev požara, obenem pa pri gašenju teh nevarnih snovi in kemikalij, ki so povzročale tudi manjše eksplozije, ni prišlo do kakšne težje poškodbe,« pravi Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije.

Je bila to ena zahtevnejših gasilskih intervencij?

Gotovo je bila to ena težjih intervencij in tudi zelo zahtevna. Vedeli smo, kakšne nevarne snovi so v objektu in da jih je ogromno, pa tudi to, da požara ni bilo mogoče sanirati v uri ali dveh. Potem pa je intervencija trajala ves dan oziroma so bili gasilci na požarišču še drugi dan.

Kakšen organizacijski zalogaj je takšna intervencija?

Gasilci smo dobro organizirani, tako da uspešno izpeljemo manjše intervencije in da - odvisno od potreb, če se požar širi - obvladamo tudi večje. Sistem alarmiranja je jasen in ga pripravi občinsko poveljstvo, potrdi pa župan. To pa pomeni, da ob klicu na pomoč na telefonsko številko 112 regijski center točno ve, koga aktivirati. Ob prihodu prve enote na kraj intervencije se takoj vzpostavi sistem vodenja, tako da je popolnoma jasno, kdo je vodja intervencije. On je tisti, ki po potrebi zahteva dodatne sile. Te so iz lokalne skupnosti oziroma jim pri večjih intervencijah priskočijo na pomoč iz regije in drugih regij. Tu, na intervenciji v Kemisu, so sodelovali gasilci iz dveh regij, saj je bila aktivirana celotna Notranjska regija in delno Ljubljanska.

Gasilci ste organizirani tako kot vojska, z izrazito strukturo in načinom vodenja. Koliko je v tem sistemu pomembno izobraževanje?

Izobraževanje je zelo pomembno. Vendar pa je najprej treba zagotoviti ljudi, ker brez njih še tako dober sistem izobraževanja ne pomaga popolnoma nič. Gasilci se veliko ukvarjamo s kadri in tudi zato nas je več kot 163.000 gasilcev, od tega pa imamo okoli 50.000 operativnih gasilcev, ki so stalno na razpolago. Pravzaprav imamo na seznamu operativnih gasilcev še več ljudi, a številka ni realna, ker imajo številni druge obveznosti in prioritete. Vendar pa imamo 50.000 operativnih gasilcev, ki so v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč.

Koliko časa traja osnovno izobraževanje za operativnega gasilca?

Osnova je 183-urno izobraževanje za operativnega gasilca. Vendar člana potem ne omejujemo pri izobraževanjih, ampak imamo vrsto dodatnih usposabljanj. Eno so temeljna usposabljanja oziroma pridobivanje činov, kjer je po pridobitvi naziva operativni gasilec z dodatnim izobraževanjem mogoče pridobiti nazive višji gasilec, nižji častnik, častnik, višji častnik in visoki častnik. Za vsak naziv oziroma čin je potreben določen tečaj oziroma dodatne ure izobraževanja.

Poleg temeljnega izobraževanja imamo tudi dopolnilno usposabljanje, kjer se člani izpopolnjujejo za določena področja dela oziroma pridobivajo dodatno znanje za specifične stvari, kot so na primer notranji napadi z izolirnim dihalnim aparatom, gašenje nevarnih snovi, tehnično reševanje in cel kup drugega dodatnega usposabljanja. Glavni namen je, da imamo čim bolj usposobljene gasilce za določena področja dela.

Dodatno posebnost v izobraževanju boste odprli 27. maja v Ormožu, kjer nastaja prvi regijski poligon za gasilce.

Vse to znanje, ki ga pridobimo, nam ne bi nič pomagalo, če ga ne bi redno osveževali. Znanje je treba nenehno vzdrževati prek različnih vaj in permanentnega izobraževanja. Zato smo se odločili, da bomo v vsaki regiji zgradili regijski poligon, kar je velik projekt, saj je ta projekt z zemljiščem vred vreden okoli 600.000 evrov, objekti pa so vredni več kot 300.000 evrov. To je ena naših večjih investicij, kjer pa skupaj sodelujejo lokalne skupnosti, Gasilska zveza Slovenije in država, ki namenjajo vsaka svoj delež.

Kako vam je gasilcem uspelo ohraniti organizacijsko strukturo in celoten sistem gasilstva oziroma zaščite in reševanja, da dobro deluje tudi v današnjih časih? Še posebej v primerjavi z drugimi sistemi v družbi, kjer ponekod že pošteno škripa?

Marsikatera država, pa ne samo iz nekdanjih republik Jugoslavije, ampak tudi širše, bi želela kopirati sistem, ki ga imamo gasilci. A to ne gre čez noč. Naš sistem smo gradili desetletja, če ne rečem stoletja, in temelji na sočutju, družinski tradiciji, na tem, da so gasilci vpeti v dogajanje v domačem kraju in da se brez njih ne zgodi skorajda nič. Ta družabnost, pripadnost in želja po tem, da nekomu pomagaš, so največja nagrada, ki jo dobi gasilec. To pa nas je obdržalo skozi vso zgodovino ne glede na to, kakšni politični sistemi so bili. Gasilci smo preživeli in smo vedno delovali.

Seveda upam oziroma sem prepričan, da bomo delovali tudi v prihodnje, čeprav nam razmere v politiki in družbi ne gredo ravno na roko. Številnim je težko nekaj narediti in nekateri bi radi imeli vse plačano. Veliko govorimo tudi o statusu gasilca, ki si ga sicer zaslužimo, vendar pa bi nam neprimerno zastavljen status sedanji sistem tudi zrušil. Vsekakor pa si vsi naši gasilci zaslužijo veljavo v naši družbi in tudi na Gasilski zvezi Slovenije se zelo trudimo, da bi se naši člani počutili zelo dobro. Obenem pa veliko delamo z mladimi, kar se nam obrestuje in se nam članstvo še vedno povečuje.

Prijavi sovražni govor