Afera Bulmastifi: Meglič dočakal konec postopka na prvi stopnji

Stanislav Bras Meglič trdi, da je napad pobesnelih psov vplival na njegovo kariero.
Objavljeno
28. april 2013 23.38
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika
Ljubljana – Po več kot sedmih letih, odkar so štirje bulmastifi razmesarili Stanislava Brasa Megliča, se je na sodišču končala njegova pravda. Meglič, ki mu je sodišče že prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, zdaj čaka še na odločitev o premoženjski škodi in mesečni renti.

Potem ko je svoje delo opravila tudi Stanislava Pirš Trček, sodna izvedenka za ekonomijo, je sodišče na prvi stopnji končalo postopek v zadevi bulmastifi. Stanislav Bras Meglič je vložil tožbo zaradi dogodka 15. marca 2006, ko se je po Oražnovi ulici na ljubljanskem Viču peš vračal domov iz službe. Šel je mimo vozila, v katero je Zora Roter malo prej spravila svoje tri bulmastife. Ko je odšla po četrtega, je odprla prtljažnik in živali so planile na nič hudega slutečega Megliča.

Meglič je tožbo vložil že oktobra 2006, a se sodni postopek vleče kot jara kača. V tožbi sta se sprva znašla Roterjeva in njen partner dr. Saša Baričevič, po smrti Roterjeve leta 2008 je pravdo nadaljeval proti Baričeviču, ki je kot dedič Roterjeve postal tudi lastnik oziroma imetnik psov. Potem ko so Baričeviča njegovi trije bulmastifi 2. februarja 2010 pogrizli do smrti, se je pravda nadaljevala proti njegovima dedičema – staršema Mariji Šeme in Jožetu Baričeviču (tudi ta je pred kratkim umrl, tako da je edina tožena stranka zdaj Marija Šeme Baričevič).

Tudi po vložitvi tožbe ni vse potekalo gladko, saj sta se dve okrožni sodnici izločili zaradi poznanstva z Baričevičem, primer pa je dobila v obravnavo tretja sodnica, ki je z vmesno sodbo januarja 2011 najprej razsodila o temelju zahtevka in odločila, da bosta morala dediča Megliču plačati odškodnino. Postopek se je v tem delu zavlekel tudi zaradi izdelave izvedeniških mnenj, še prej pa je sodišče čakalo na konec zapuščinskega postopka po pokojnem Saši Baričeviču in odločitev, ali bosta Baričevičeva starša sprejela zapuščino.

Sodišče je nato v posebnem postopku junija lani odločilo o višini odškodnine, a le glede nepremoženjske škode. To je ocenilo na 86.000 evrov z obrestmi, Meglič je sicer zahteval 112.669 evrov. A žrtev bulmastifov terja tudi 40.002 evra in 463 evrov mesečne rente, saj meni, da bi bil, če se to ne bi zgodilo, razporejen na boljše delovno mesto.

Izvedeli smo, da je sodna izvedenka razliko v plačah ocenila na okrog 37.000 evrov, višino rente za prihodnjo premoženjsko škodo pa na okrog 400 evrov. Po pripombi na izvedensko mnenje Megličevega pooblaščenca Francija Matoza je sicer izračunala tudi, koliko bi Meglič zaslužil, če bi bil imenovan v komisijo za predsedovanje EU (trdi, da mu je to preprečila bolniška), in sicer 5626 evrov. O odločitvi sodišča bodo stranke obveščene po pošti.