Tiskane izdaje
Ljubljana - Da sodni mlini meljejo počasi, je že pregovorno znano, da pa tudi po osmih letih niso zmleli dokončne pravnomočne odločitve o odškodnini, pa si Stanislav Bras Meglič, žrtev napada štirih bulmastifov, ob vložitvi tožbe najbrž ni mogel predstavljati. Ker je višje sodišče razveljavilo del odškodnine za materialno škodo, prvostopenjsko sodišče o tem namreč odloča ponovno.
Petnajstega marca 2006 so Megliča, kot je znano, na Oražnovi ulici na ljubljanskem Viču napadli in grdo razmesarili štirje bulmastifi. Takrat se je po tej poti peš vračal domov iz službe, ko pa je šel mimo vozila, v katerega je Zora Roter malo prej spravila svoje tri bulmastife, si bržkone ni mogel predstavljati, da se mu bo tistega dne spremenilo življenje. Ko je Roterjeva odšla po četrtega psa, je odprla prtljažnik, živali pa so planile na nič hudega slutečega mimoidočega in ga grdo razmesarile. Posledice napada, ki bi se lahko končal tudi tragično, bo čutil vse življenje.
V tožbi, ki jo je Meglič vložil oktobra 2006, sta se sprva znašla Roterjeva in njen partner dr. Saša Baričevič, po smrti Roterjeve leta 2008 se je pravda nadaljevala proti Baričeviču, ki je kot dedič Roterjeve postal tudi lastnik oziroma imetnik psov. Potem ko so Baričeviča njegovi trije bulmastifi 2. februarja 2010 pogrizli do smrti, se je pravda nadaljevala proti njegovima dedičema, staršema Mariji Šeme in Jožetu Baričeviču, a ker je tudi slednji umrl februarja lani, se postopek nadaljuje proti njegovim dedičem in Mariji Šeme Baričevič. Zapuščinski postopek po Jožetu Baričeviču je po naših podatkih menda končan, a še ne pravnomočno.
Okrožno sodišče je Megliču od zahtevanih 112.669 evrov za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi napada podivjanih psov, z delno sodbo marca 2012 prisodilo 86.000 evrov z obrestmi, lanskega aprila pa je odločilo še o
premoženjski škodi. Meglič je zahteval povrnitev kilometrine za prevoze na zdravniške preglede, parkirnine in stroške javnega prevoza, zdravljenje v toplicah, uničeno obleko, stroške za nego, izgubo zaslužka oziroma razliko v
plači, sodnica pa mu je za materialno škodo prisodila 14.026 evrov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10. marca 2009 in 348 evrov mesečne rente od 1. marca 2009 (s tožbo je za premoženjsko škodo zahteval 40.002 evra in
463 evrov mesečne rente).
Višje sodišče je sodbo glede nepremoženjske škode v celoti potrdilo in je pravnomočna. Sodba okrožnega sodišča glede premoženjske škode pa je bila s sklepom in sodbo višjega sodišča januarja »delno razveljavljena v delu, ki
se nanaša na zahtevek za nego in pomoč, izgubo dohodka ter glede plačila rente. Zadeva je bila v tem delu vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu pa je bila sodba potrjena,« pojasnjuje Mateja Jazbec, predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča za odnose z javnostmi.
Glede razveljavljenega dela zahtevka je sodišče za jutri, sredo, razpisalo glavno obravnavo.
