Afera Bulmastifi: tožilko sumijo zlorabe tožilskih pooblastil

Dragica Kotnik je osumljena več kaznivih dejanj. Kriminalisti so bili tudi na njenem domu in ji menda zasegli računalnik.

Iva Ropac, Jure Predanič, kronika
pon, 05.12.2011, 13:22; spremenjen: 22:00
O aferi Bulmastifi smo poročali tudi v Delu. Novinarske prispevke smo zbrali v Delovi dokumentaciji, do katere lahko dostopate registrirani in Premium uporabniki.

Ljubljana - Zaradi domnevne zlorabe tožilskih pooblastil so kriminalisti danes opravili hišno preiskavo na vrhovnem državnem tožilstvu. »Uradna oseba«, ki jo preiskujejo, je po naših podatkih tožilka Dragica Kotnik, menda pa se preiskovanje nanaša na zadevo Bulmastifi.

Po besedah Draga Menegalije, predstavnika policije za odnose z javnostjo, dalj časa trajajočo preiskavo usmerja državno tožilstvo, gre pa za sume kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter zlorabe osebnih podatkov.

Hišne preiskave, pri katerih je bil navzoč tožilkin odvetnik Franci Matoz, so opravili v prostorih vrhovnega državnega tožilstva in pri tožilki doma; menda so ji zasegli računalnik.

Ker predkazenski postopek še poteka, na policiji ne dajejo več informacij, prav tako ne govorijo o imenih. Iz naših neuradnih, a zanesljivih virov, smo izvedeli, da gre za tožilko Dragico Kotnik, začasno vodjo oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili. Policisti tega tožilskega oddelka so pristojni za preiskovanje preseganja pooblastil svojih kolegov.

Dragica Kotnik 
pritiskala na policiste?

Potem ko so kriminalisti specializiranega oddelka tožilstva med preiskovanjem afere Bulmastifi pri naknadnem pregledu hiše na Oražnovi v Ljubljani, kjer so trije bulmastifi februarja lani do smrti pogrizli zdravnika Sašo Baričeviča, odkrili nove sledove, je tožilstvo konec marca na ljubljansko okrožno sodišče vložilo predlog za izdajo odredbe za pregled telefonskih klicev dveh oseb. S tem naj bi pojasnili »luknje« v aferi Baričevič.

Preiskovalna sodnica je prvi tožilski predlog zavrnila, z drugim predlogom pa je bilo tožilstvo uspešno (junija je vložilo obtožni predlog zoper Dušana Mikolčeviča in Aleša Conradija zaradi nevestnega dela v službi.)

Takrat so v javnosti zakrožili tudi neuradni podatki, da je Kotnikova menda pritiskala na najmanj tri policiste specializiranega oddelka, naj podpišejo pobudo za pregled telefonskih klicev, na podlagi katere je tožilstvo predlagalo sodišču izdajo odredbe.

Tožilski predlog za izdajo odredbe za pregled telefonskih pogovorov je konec marca objavil spletni portal Pozareport.si, iz njega pa izhaja, da so kriminalisti pri naknadnem pregledu na dveh stikalih v hiši našli sledove krvi, takrat neznane osebe, prav tako naj bi priči omenjali odvetnika Mira Senico, partnerja nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal.

Interni nadzor, ki so ga zaradi objave tožilskega dokumenta z oznako interno opravili na ljubljanskem okrožnem sodišču, ni pokazal, »da bi informacije v javnost prihajale s sodišča«, zaradi uhajanja informacij pa je poročilo o poslovanju s spisom od svojega specializiranega oddelka zahtevalo tudi vrhovno državno tožilstvo.

Kot so nam 11. aprila odgovorili na naše vprašanje, »notranje ugotovitve niso pokazale, da bi dokument prišel v javnost z državnega tožilstva«.

A kot kaže, ni čisto tako. Po naših podatkih so se kriminalisti včeraj pri tožilki mudili ravno zaradi tega, preiskovanja pa so se menda lotili na podlagi kazenske ovadbe odvetnika Senice.

Hišno preiskavo so že avgusta opravili tudi pri novinarju Mitju Lomovšku (ki je sodelaval s spletnim portalom), prav tako zaradi kazenske ovadbe Senice, ki je Lomovška menda naznanil zaradi izsiljevanja.

Senica je namreč zaradi govoric, da naj bi bil vpleten v afero Bulmastifi, po objavi članka na spletnem portalu napovedal civilnopravne in kazenske postopke zaradi zaščite svoje osebne integitete in dobrega imena.

Brezigarjeva klicala 
policista mimo vodje?

Specializirani oddelek je pred Dragico Kotnik vodila višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je februarja lani odstopila ravno zaradi primera Baričevič. Ker je takratna generalna državna tožilka Barbara Brezigar večkrat brez njene vednosti klicala policista oddelka, ki se je ukvarjal s to zadevo, je Zobec Hrastarjeva takšno ravnanje ocenila za nezaupnico njenemu delu.

Brezigarjeva, ki jo je na začetku maja letos nasledil Zvonko Fišer, je trdila, da njen telefonski klic ni bil nič drugega kot svetovanje in informiranje o zadevi Baričevič, do česar je bila glede na svojo funkcijo upravičena.

Odstop Zobec Hrastarjeve je bil poleg napetih odnosov med Brezigarjevo in nekdanjim pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem povod za sestanek pri premieru Borutu Pahorju.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
13 komentarjev
baldrick        

Ko bosta Zoki in Janez zavzela RS, se bo vse uredilo na hitro. Dobili bomo nov otok, pa most nanj in na Blejskega, na obeh igralnice in avtoceste v vsako slovensko vas, RS bo postala vojaška velesila s konceptom totalnega teritorialnega odpora in profesionalne vojske, kučili bomo pol patrij in pol krjavljev, narodni izbranci pa bodo uživali dosmrtno imuniteto. Velenje in Rudnik pa bosta postali pobrateni svingerski občini. V žalni bodo legalizirali hišo in postavili mavzolej spomina. Jurček pa bo uredil vrtiček okrog mavzoleja.

08. december 2011, ob 10:55:59
Majoneza

Razumite žensko. Jaz bi se takih krvoločnih psov tudi bal

08. december 2011, ob 09:52:58
Demidzen

pravna drzava;) vam bodo mile in zoki pokazal zdej kako se stvarem streze..

08. december 2011, ob 00:43:39
novi_butalec

@Neznan

Seveda je treba takoj zatreti tiste, ki so preiskovali leve svinjarije. Zoki je obljubil, da afer ne bo, in to je prvi ukrep. Ustrahovanje in podreditev tožilstva.

Volilci Jankovića, zbudite se!

08. december 2011, ob 00:31:04
novi_butalec

Lep primer varovanja osebnih podatkov. Domnevno osumljenko na podlagi "zanesljivih podatkov" objavijo in še njeno sliko povrhu.

Musarca, se boste kaj oglasili? Boste zmogli naložiti kakšno globo Delu? In seveda odgovornemu uredniku?

08. december 2011, ob 00:29:48
Neznan

Jado, ne podpiraj večno Janšo. Saj ni on kriv, da ga niso zbrali za prvega moža ali pač, pa da se tega ne zave. Čas je že, da tudi Kotnikova odgovarja. Nekaj pa ne razumem, kako da je njen pravni zastopnik Matoz?. Ona sama očitno ni sposobna vse tisto, kar se je baje naučila na fakulteti, uporabiti za svojo obrambo v tej smeri, da dokaže nedolžnost.

06. december 2011, ob 17:02:42
Jado

Seveda pa je spet kriv Janša

06. december 2011, ob 09:35:09
Jado

Senica slabo prenaša poraz...

06. december 2011, ob 09:33:50
DiktaturaTajkunov

Skrajni čas je da se ta janezovapsihotična podtikanja razčisti.

05. december 2011, ob 22:30:02
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

05. december 2011, ob 18:18:54
novi_butalec

Super! Sedaj se je začelo preganjanje tistih, ki preiskujejo svinjarije. Bog z nami!

05. december 2011, ob 16:23:09
neznan

Aha, so čakali, da Kresalova in Zalar zanesljivo izpadeta iz igre: lov je odprt!

05. december 2011, ob 16:13:17
rob01

RIBA PRI GLAVI SMRDI - vse tiho!

Vrhovno državno tožilstvo
Vodja oddelka za drľavnotožilski strokovni nadzor
Vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk
In
Generalni vrhovni tožilec dr. ZVONKO FIŠER
Ljubljana, 20.5.2011

Zadeva: kazniva dejanja uradnih oseb in možnost izvedbe nadzora
1) Kdo je zadolžen za pregon kaznivih dejanj uradnih oseb v upravnih postopkih?
2) Ali ponarejanje listin in še posebej javnih listin ter prikazovanje lažnega dejanskega stanja v upravnih postopkih s strani uradnih oseb ni kaznivo dejanje?
3) Ali ni to še posebej huda oblika kaznivih dejanj, ker uradna oseba ignorira vsa opozorila, zahteve in dokaze glede nezakonitosti oziroma lažnosti teh listin in se, kljub opozorilom, te listine še naprej nahajajo v spisu?
4) Ali ponarejanje listin in še posebej javnih listin ter prikazovanje lažnega dejanskega stanja v upravnih postopkih s strani uradnih oseb ni kaznivo dejanje, ki bi se preganjalo po uradni dolžnosti?
5) Če dejanja iz prejšnje alineje niso kazniva dejanja, za kakšna dejanja pa gre potem v takih primerih?
6) Zakaj v tem dopisu konkretno prikazanih primerih ne gre za kazniva dejanja?
7) Kdaj bi, v dopisu konkretno navedenih primerih, šlo za kazniva dejanja (torej kaj manjka, da navedenega ne gre šteti za kazniva dejanja, oziroma zakaj navedeno niso kazniva dejanja)?
Kdaj bi, v dopisu konkretno navedenih primerih, šlo za uradno pregonljiva kazniva dejanja (torej kaj manjka, da navedenega ne gre šteti za uradno pregonljiva kazniva dejanja)?
9) Ali je potem dovoljeno uradnim osebam, da v javne (uradne) listine pišejo lažne podatke in prikazujejo lažna dejanska stanja in laľen potek dogodkov in postopkov ter zavestno vlagajo v uradne spise ponarejen listine, in se jim ne more popolnoma nič zgoditi?
10) Ali v državi Sloveniji torej nimamo organa in zakonskih osnov, ki bi taka ravnanja (sicer zelo očitno nezakonita in celo kazniva dejanja po ZUP in KZ-1) uradnih oseb onemogočala in sankcionirala?
11) Ali potem Vrhovno državno tožilstvo dopušča nezakonito delovanje uradnih oseb in s tem samo podpira nepravno državo in anarhijo v državi?
12) Glede na vaą odgovor, da so pri odločanju o kazenskih ovadbah okrožni državni tožilci samostojni in, da ni mogoč popolnoma noben nadzor, ali to v praksi pomeni, da v kolikor se tožilec zavestno odloči, da ne bo preganjal očitnega kaznivega dejanja, ki se celo preganja po uradni dolžnosti, proti njemu ni mogoče sprožiti popolnoma nobenega nadzora in sankcij?
13) V kolikor tožilstvo ni pristojno za posredovanje v konkretnem primeru predstavljenih lažnih listin oziroma ponarejanja in overjanja listin, kdo je torej organ, ki bo preganjal ponarejanje listin, lažno prikazovanje dejanskega stanja v uradnih postopkih s strani samih uradnih oseb?

V dopisu Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu 8/2011-49 SJP (TP) z dne 10.5.2011, me obveščate, da ugotavljate, da je bila odločitev okrožne državne tožilke strokovno pravilna saj, da v konkretnem primeru ne gre za kazenskopravno problematiko, pač pa za nepravdno zadevo, ki se rešuje v ustreznih postopkih.
Glede na predmetno zadevo menim, da je vaš odgovor zavajajoč in sicer:
1) Ker gre za postopek, ki se vodi po Zakonu o upravnem postopku in, ki teče pred organom s pooblastili (CSD Ljubljana Moste Polje) nikakor ne gre za nepravdno zadevo (kot vi navajate v vaąem odgovoru), in v tem konkretnem primeru gre za upravno zadevo;
2) Upravni spis kot celota je tudi javna (uradna) listina;
3) S tem, ko so listine oštevilčene in vložene v uradni spis pridobijo status uradne listine;
4) ZUP še posebej določa kaj so javne listine. Po določilih ZUP je Zapisnik, ki ga naredi uradna oseba v upravnem postopku javna listina.
V konkretnem primeru gre za postopek, katerega vodi uradna oseba s pooblastili in, ki se vodi skladno z Zakonom o upravnem postopku, in v konkretnem primeru govorimo o javnih listinah.
Tožilstvo se ne more sklicevati, da je predmetna zadeva (ugotavljanje sestavljanja, ponarejanja in overjanje listin in s tem povezana kazniva dejanja) stvar drugih organov in postopkov, saj namreč Zakon o kazenskem postopku velja vedno, ko se ugotavlja o kaznivih dejanjih iz KZ, tožilstvo pa je tisto, ki mora v tem primeru ukrepati! Ne pa, da se sedaj tožilstvo spreneveda in prelaga odgovornost na druge organe in institucije. Torej se tukaj sploh ne more postaviti vprašanje, ali bi lahko bila takšna zadeva sploh v prisojnosti kakšnega drugega organa!
Po KZ-1:
Tistega, ki je listino ponaredil, poskusil ponarediti, ponarejeno listino zavestno uporabil ali hranil, se po Kazenskem zakoniku (KZ-1, Ur. l. RS, ąt. 55/2008 (66/2008 popr.) in novele) šteje za storilca kaznivega dejanja ponarejanja listin (251. člen) z zagroženo kaznijo zapora do dveh let oz. do treh let, če gre za javno listino. Glej tudi 253. člen KZ-1 glede overitve laľne vsebine (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, str. 495).
Kaj pravi ZUP glede zapisnika:
76. člen ZUP
1) Zapisnik mora obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se tiče same zadeve, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine in drugi dokazi, ki so bili v kakršenkoli namen uporabljeni pri dejanju. Če je treba, se te listine oziroma drugi dokazi priložijo zapisniku.
2) Izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitev, se zapišejo v zapisnik dobesedno v prvi osebi. V zapisnik se vpišejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.
Kaj pravi sodna praksa glede zapisnika kot javne listine:
Odločitev Ustavnega sodišča RS Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 pravi, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
Zapisnik po ZUP je torej javna listina in dokaz o:
- poteku postopka
- vsebini dejanj postopka
- danih izjavah
V konkretnem primeru iz javnih listin najmanj izhaja, da je uradna oseba zavestno na zapisnik – torej v javni listini – lažno prikazala potek postopka in lažno dejansko stanje oziroma sposobnosti OSEBE A, s tem pa je tudi neverodostojna sama vsebina »izjav« na navedeni listini. V konkretnem primeru gre torej po mojem mnenju za kaznivo dejanje ponarejanje listin oziroma javnih listin (po 251. in 253. členu KZ-1 – izdelava, sestava, spravljanje v promet, vlaganje, uporaba, overovitev, …). V konkretnem primeru bi lahko govorili celo o sostorilstvu tretje osebe. Poleg tega je v nadaljevanju uradna oseba opirala odločitve in ravnanja na teh ponarejenih listinah, kar po mojem mnenju očitno kaľe na naklep in po mojem mnenju zavestno nadaljevanje kaznivih dejanj:
1) Postopek ni potekal tako kot je navedeno v Zapisniku z dne 6.10.2009 (javna listina 177). Iz zapisnika naj bi izhajalo, skladno z 76. členom ZUP, da sta na razgovoru prisotni samo uradna oseba CSD in stranka OSEBA A, ki je podala lastne izjave na Zapisnik. Iz Zapisnika (javna listina 183) izhaja, da je sama uradna oseba priznala, da temu ni bilo tako in, da je bila prisotna še tretja oseba, OSEBA B. Torej gre za lažno prikazovanje poteka postopka s strani uradne osebe v javni listini.
2) Zamolčanje prisotnosti tretje osebe je bilo očitno storjeno z namenom, saj kot sledi iz Zapisnika z dne 7.10.2009 (javna listina 183), je bila ta tretja oseba tista oseba, ki je podajala izjave na zapisnik (javna listina 177), skladno z 76. členom ZUP, in ne OSEBA A, tako kot je lažno prikazano na Zapisniku (javna listina 177).
3) Iz Zapisnika (javna listina 177), glede na 76. člen ZUP, izhaja sposobnost OSEBE A, ki jo je na Zapisniku (javna listina 177) prikazala uradna oseba in to je, da OSEBA A sama samostojno podaja ustne izjave v stavkih. To pa na laž postavlja Zapisnik (javna listina 183). Torej uradna oseba je v Zapisniku (javna listina 177) lažno prikazala sposobnosti in zmožnosti in s tem tudi dejansko stanje OSEBE A. To ni edini tak primer, saj se uradna oseba CSD skozi ves postopek trudi prikazovati lažno dejansko stanje oziroma se uradna oseba trudi prikrivati dejansko stanje OSEBE A!
4) Iz Zapisnika (javna listina 177), glede na 76. člen ZUP sledi, da naj bi izjave, ki so napisane na zapisniku sama in dobesedno podajala OSEBA A. Iz Zapisnika (javna listina 183) pa je razvidno, da je vse izjave podala OSEBA B, OSEBA A pa je bila sposobna samo odgovarjati z da / ne, in izreči kakšno posamezno besedo. Iz Zapisnika (javna listina 177) ni razvidno, da bi bila OSEBI A postavljena kakršna koli vprašanja in na katera naj bi odgovarjala z da /ne. Iz vsega navedenega (po vseh točkah) torej sledi, da zapisanih izjav na Zapisniku (javna listina 177) ne gre pripisati OSEBI A temveč OSEBI B.
……
……

Posamične taksativne odgovore na posamezna zgoraj zastavljena vprašanja pričakujem do vključno petka 27.5.2011, nato pa se bom za pomoč obrnil na medije in organe Evropske skupnosti!
Lep pozdrav,
V vednost in ravnanje ter zagotovitev delovanja pravne države:
- Vlada republike Slovenije, OSEBNO za Predsednika vlade RS Boruta Pahorja, Gregorčičeva 20, Ljubljana
- Komisija za preprečevanje korupcije, OSEBNO g. Goran Klemenčič, Dunajska cesta 56, Ljubljana
- VSEM članom Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, Šubičeva 4, Ljubljana
- Nacionalni preiskovalni urad, Dimičeva 16, Ljubljana

05. december 2011, ob 15:29:42
13 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej