Afera bulmastifi: v Baričevičevi hiši našli kri policista

Preiskovalni sodnik je povedal, da policisti na kraju dejanja niso odkrili znakov kaznivega dejanja.
Objavljeno
03. december 2012 21.01
dja sojenje
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika

Ljubljana – »Ker so mi policisti, ki so bili na kraju dogodka povedali, da ni znakov kaznivega dejanja, sem se odločil, da ne grem na ogled,« je na sojenju policistoma Dušanu Mikolčeviču in Alešu Conradiju v aferi Bulmastifi povedal preiskovalni sodnik Franci Rupret.

Na sodišču je povedal, da so ga 2. februarja 2010 pozno popoldne obvestili, da so v Oražnovi ulici v Ljubljani psi do smrti pogrizli lastnika Saša Baričeviča.

Dežurni preiskovalni sodnik se na podlagi zakona o kazenskem postopku na ogled odpravi le, če je podan sum kaznivega dejanja, ker pa tega ni bilo, se za ogled ni odločil in je zanj pooblastil policijo.

O zadevi se je kmalu po obvestilu posvetoval tudi s takrat dežurno tožilko Katarino Bergant in strinjala sta se, da ogled ni potreben. »Čez kakšno uro sem še enkrat poklical preiskovalce in se pozanimal, ali je kaj novega oziroma ali so se okoliščine v čem spremenile. Povedali so mi, da ne, zato sem ostal pri odločitvi, da odhod na teren ni potreben,« je pojasnil.

V skladu s pravili in tudi zato, ker je ocenil, da utegne dogodek odmevati v javnosti, je o svoji odločitvi in ravnanju napisal uradni zaznamek in ga poslal na državno tožilstvo, s kopijo pa je seznanil tudi predsednika pristojnega sodišča.

Policist si je poškodoval roko

Eden od štirih policistov, ki so usodnega večera prvi prispeli na prizorišče, Jure Šuštaršič, je povedal, da ob prihodu ni videl nobenega črnega vozila, ki bi odpeljalo z Oražnove ulice, nato pa je razložil, da so skozi hišo in prek garaže prišli na dvorišče in tam opazili močno poškodovano osebo, ki so jo, ker je še kazala znake življenja in ker so jih opozorili, da so v bližini popadljivi psi, premaknili na varno, v garažo.

Povedal je še, da je po pregledu skoraj vseh prostorov v hiši, ko je iskal morebitne sledi še v njeni okolici, opazil, da krvavi iz manjše, površinske rane na roki. »Niti ne vem natančno, kje sem se poškodoval, na koncu so mi rano, dobil sem obliž, oskrbeli reševalci, nedolgo za tem, ko so poskrbeli za Baričeviča.«

Njegova kolegica, policistka Sonja Kovačec je dodala, da se manjše, površinske poškodbe policistov zgodijo tako rekoč na vsaki intervenciji, vendar zaradi tega skoraj nikoli ne obiščejo zdravnika na UKC.

Tožilka je v obtožni predlog med drugim zapisala, da se je sum, da je bil v času napada psov v hiši tudi neznanec, pozneje potrdil, saj so 31. januarja 2011 v hiši zavarovali krvne madeže, zadetka pa ni bilo niti v evidenci profilov DNK.

A nacionalni forenzični laboratorij je pred časom ugotovil, da kri pripada enemu od policistov, ki je med prvimi prišel na kraj tragedije.

Policista Dušan Mikolčevič in Aleš Conradi sta se po tragediji v Oražnovi ulici 2. februarja 2010, kjer so bulmastifi do smrti pogrizli lastnika, strinjala, da okoliščine, ki kažejo na sum mučenja živali in navzočnost neznane osebe, ne gredo v policijski zapisnik, jima očita tožilstvo.

Tožilstvo ju preganja zaradi nevestnega dela v službi, češ da sta zavestno preprečila, da bi preiskali, kaj se je tistega večera dogajalo v Baričevičevem stanovanju.

Dušan Mikolčevič je, glede na obtožni predlog, pri ogledu naletel na prizore, ki jih je svojemu kolegu, takrat dežurnemu na operativno-komunikacijskem centru Alešu Conradiju, po telefonu opisal kot spolne igrice in zoofilijo.

A svojega dela, čeprav je kazalo na mučenje živali in navzočnost neznanca v stanovanju, ni opravil, trdi tožilka Dragica Kotnik.

Tako sploh ni opravil pregleda stanovanja, čeprav je kazalo, da je Baričevič na dvorišče pribežal iz hiše in je bil opozorjen, da so na stikalih v stanovanju sledovi krvi, ter ni zasegel predmetov, ki so bili ob truplu.

Poleg tega da je dovolil, da so na kraju dogodka navzoče osebe, ki tam ne bi smele biti. Mikolčevič je Conradiju po telefonu povedal o prizoru, na katerega je naletel med ogledom, ni pa opozoril na ugotovitve veterinarskega inšpektorja, ki je opozoril na posebne poškodbe na psih, ki kažejo na mučenje živali.

S Conradijem se je strinjal, da se v zapisnik ne navedejo ugotovitve o zoofiliji, nato je Conradi poklical dežurnega preiskovalnega sodnika in mu povedal, da so policisti ob ogledu izključili vsa kazniva dejanja. Dežurna tožilka je bila o zadevi obveščena šele pol ure po tem, ko je bil ogled že končan, še navaja tožilstvo.