Tiskane izdaje
Na državnem pravobranilstvu pojasnjujejo, da so razlogi za razveljavitev sodbe v Sakačevem primeru zgolj procesni, povezani le z zatrjevano kršitvijo pravice do zagovora oziroma do obrambe v postopku odpovedi. »Pritožbeno sodišče je ostale procesne pritožbene razloge zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana pravočasno«.
Neuspešno vročanje
Je pa višje delovno sodišče ugodilo Sakaču v delu, kjer je trdil, da mu delodajalec v postopku izredne odpovedi ni pravilno vročil vabila na zagovor in mu je s tem kršil pravico do zagovora oziroma obrambe. Sodišče prve stopnje se je namreč postavilo na stališče, da Sakaču ta pravica ni bila kršena, četudi mu vabilo na zagovor in pisna obrazložitev nista bila vročena. Štelo je, da je ministrstvo za notranje zadeve storilo vse, da bi mu omogočilo zagovor, saj mu je poskušalo vabilo vročiti kar sedemkrat po interni poti po policijskih vročevalcih in pisno oziroma z osebno vročitvijo po določbah upravnega postopka po Pošti Slovenije ter prek odvetniške družbe Matoz, ki jo je pooblastil za zastopanje.
Sodišče je tako menilo, da je bil Sakač s postopkom izredne odpovedi seznanjen, pa se je vročanju tudi s pomočjo svojih domačih in pooblaščenca, s svojim aktivnim in pasivnim ravnanjem izmikal. Na podlagi listin, ki so dokazovale poskuse vročitve, je prvostopenjsko sodišče sklenilo, da ni treba zaslišati prič, ki jih je Sakač predlagal za dokazovanje svojih trditev o (ne)vročitvi vabila.
A mu je višje delovno sodišče pritrdilo, da mu je bila s tem, ko sodišče ni zaslišalo predlaganih prič, kršena pravica do izjave. »Po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ne sme zavrniti predlaganih dokazov zato, ker so priče v bližjem odnosu s tožnikom, in zato, ker se je zgolj na podlagi listinskih dokazov prepričalo o izmikanju. Tožniku mora biti namreč omogočeno, da svoje trditve o nepravilnosti vročanja dokaže,« pojasnjujejo odločitev višjega sodišča na pravobranilstvu.
Delovno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku tako le še zaslišati priče, ki jih je predlagal Sakač, da bo lahko ugotovilo, ali res ni imel možnosti za zagovor v postopku izredne odpovedi, kot zatrjuje, ali pa se je le izmikal vročitvi vabila, kot je sodišče že ugotovilo na podlagi listin.
Tri sodbe pravnomočne
Ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki je v javnosti kritiziral takratno policijsko stavko, je konec novembra 2015 policijska patrulja ustavila nekaj metrov od gostišča, kjer je bil pred tem koncert njegove rock skupine. Preizkus alkoholiziranosti Koprivnikarja je pokazal, da je bila vsebnost alkohola pod dovoljeno mejo (0,12 g/l alkohola), Koprivnikar pa je po dogodku podvomil o naključni ustavitvi, češ da ni storil »nič takšnega, da bi na prazni cesti pritegnil pozornost policije«. Prvotna interna preiskava ni potrdila sumov, da bi bilo s postopkom kaj narobe, ko pa sta marca lani v javnost prišla sindikalna komunikacija in anonimno pismo »Jeznega policista« s priloženimi fotografijami kot dokazi o dogovarjanju o zasedi, je nov notranji nadzor potrdil, da so pogovori v resnici potekali.
Peterica sindikalistov se je prek sicer zaprtega profila facebook dogovorila, da bodo ministra ustavili, poiskali so tudi policiste, ki bi bili pripravljeni izpeljati akcijo. Po razkritju dogovarjanja o policijskem nadzoru nad ministrom so na policiji 31. marca lani pokazali vrata petim policistom. Izredno odpoved iz krivdnih razlogov so dobili nekdanji predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič, kranjski predstavnik sindikata Denis Kadirić, že omenjeni namestnik koprskega regionalnega predstavnika Miha Sakač, novomeški regionalni sindikalni predstavnik Dušan Raj in sindikalni zaupnik za ljubljansko regijo Vojko Marguč, medtem ko sta policista (Dejan Keleman in David Oblak), ki sta bila v patrulji in dejansko ustavila ministra, dobila opomin pred odpovedjo.
Odpuščeni so odpoved izpodbijali v delovnem sporu, sodišče pa je do zdaj pravnomočno zavrnilo tri tožbe (Marguča, Petroviča in Raja) ter potrdilo ustreznost vzrokov za odpoved in njeno zakonitost. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tudi Kadirićevo tožbo, a se je Kadirić pritožil; mogoče je pričakovati, da bo višje sodišče o njegovi pritožbi odločilo kmalu.
Zahtevana preiskava
Sicer pa je sedmerica pod drobnogledom posebnega oddelka pri specializiranem tožilstvu, ki je aprila vložil zahtevo za preiskavo zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, dajanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje in dajanja daril za nezakonito posredovanje. Sodišče je zaslišalo osumljene, o tožilski zahtevi pa po naših podatkih še ni odločilo.
