Ljubljana - Medtem ko je posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva vzel pod drobnogled samoprijavo Dejana Orniga in ravnanje ljubljanskega kriminalista, dobiva domnevni vdor študenta v elektronsko pošto in račune uporabnikov facebooka vse bolj politične razsežnosti.
Precej prahu je dvignilo razkritje Dejana Orniga, da je pred leti po naročilu dveh ljubljanskih kriminalistov kršil zakon in vdrl v več sto elektronskih naslovov in računov uporabnikov facebooka. S prstom je pokazal na sam vrh slovenske policije, češ da je za njegovo ravnanje vedel, na okope pa je šla tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb s poslancem Brankom Grimsom na čelu. Grims je zato za včeraj sklical izredno sejo komisije in napovedal začetek zgodbe z izjemnimi razsežnostmi.
Kot pravijo naši viri, ne gre pri ravnanju policije, ko angažira informatorja, ki lahko prinese koristne informacije v boju proti kriminaliteti, za prav nič neobičajen postopek, saj večkrat le tako lahko pridejo do zadostnih dokazov o kriminalnem podzemlju. Zapletlo se je, ker Ornig policiji očita, da mu je naročila nezakonit vdor v spletno komunikacijo posameznikov, čeprav je pozneje stopil korak nazaj in izjavil, da mu kriminalista nikoli nista izrecno naročila, naj vdira v elektronsko komunikacijo.
Gotovo je šlo za netaktično delo kriminalista
Enega od kriminalistov, ki sta sodelovala z Ornigom, ni več v policiji, drugi pa se je znašel pod drobnogledom posebnega oddelka specializiranega tožilstva, ki zdaj ugotavlja, ali je Orniga morda res napeljeval, da je podatke zbiral po nezakoniti poti. Toda po naših informacijah je gotovo šlo za netaktično delo kriminalista, saj, kot smo izvedeli, komunikacija s policijskimi informatorji ne bi smela potekati tako. Če je bilo početje kriminalistov res nezakonito, pa to Orniga kazenskopravno ne opere krivde, da je nezakonito vdiral v elektronsko komunikacijo.
Nekoliko bolj zbodejo v oči navedbe, da je vdiral v facebook račune in elektronsko pošto. Tako rekoč nemogoče je namreč, da bi heker vdrl v račun na facebooku in po potrebi celo spremenil geslo, ne da bi uporabnik to izvedel prek elektronskega naslova, ki ga je navedel ob registraciji, predvsem pa je nemogoče, da bi facebook lahko uporabljal še naprej. To nam je potrdil tudi Matej Breznik iz nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT. Na policiji za tisto obdobje niti nimajo nobenih prijav oškodovancev o vdoru v informacijski sistem ali zlorabi osebnih podatkov.
Želja po samopromociji ali nemoč?
Na policiji so glede preiskave redkobesedni, saj tudi Orniga, ker je primer spojen z ravnanjem kriminalista, preiskuje specializirano tožilstvo. »Preiskava posebnega oddelka bo morala potrditi ali ovreči pristnost korespondence in razloge, da so bila storjena morebitna kazniva dejanja konkretne osebe in kriminalistov,« je bil kratek Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete, in dodal, da vrh policije nikakor ne ve za vsakega informatorja, s katerimi delajo operativci. Sklenil je, da bi bilo, če bi se to dogajalo, v policijskem sistemu dela res nekaj narobe. Kot so že pojasnili, sta po njihovi oceni Ornigova samoovadba in želja po samopromociji posledica razočaranja, ker ga niso zaposlili v policiji. Za službo je namreč zaprosil že trikrat.
Vse glasnejša pa so opozorila o političnem ozadju zgodbe. O zakonitosti dela policije kot sistema je spet močno podvomil Branko Grims iz SDS, sicer predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Spletni portal Politikis pa povzema Odbor 2015, ki zaradi hujših kršitev človekovih pravic in nespoštovanja pravne države v zadevi Ornig zahteva odstop ministrice za notranje zadeve.
Dejan Ornig pravi, da se je za samoovadbo odločil, ker ga hoče policija na vsak način diskreditirati, predvsem po razkritju afere Tetra, zaradi katere je bil zaradi vdora v informacijski sistem pred mesecem dni obsojen na leto in tri mesece pogojne zaporne kazni.