Tiskane izdaje
Ljubljana - Ko so na površje prišle domnevne nepravilnosti pri obnovi hiše Simone Dimic v Murglah, je javnost negodovala, da bo zaradi vpletenosti politike sčasoma vse potonilo v pozabo. A so se preiskovalci vendarle precej poglobili v primer.
Na policiji so bili zaradi varstva osebnih podatkov z informacijami precej skopi. Potrdili so le, da so januarja na okrožno državno tožilstvo podali dve kazenski ovadbi, in sicer zoper tri osebe, ki jih sumijo storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Dela pa takrat še niso končali, saj so konec junija podali še kazensko ovadbo zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ovadili so dva osumljenca.
Po naših neuradnih podatkih so lovke preiskave segle v sam vrh NLB. Javnost se je namreč spraševala, kako je Dimičeva pri NLB za obnovo luksuzne hiše v ljubljanskih Murglah dobila 350.000 evrov posojila s šestmesečnim euriborom in le 1,6 odstotka pribitka.
O tako nizkem pribitku so navadni smrtniki načeloma lahko le sanjali. Uspelo nam je izvedeti, da so prav zaradi nenavadno ugodnega kredita (in pogojev za odobritev) ovadili takratnega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča in še dva tam zaposlena.
Novo kazensko ovadbo sta si menda prislužila tudi nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak in prav tako nekdanji Vegradov direktor Matej Košič. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so zbrali dovolj dokazov, da imata pri obnovi hiše v Murglah na vesti dokončano kaznivo dejanje zlorabe položaja in poskus tega kaznivega dejanja. Da že dogovorjen nezakoniti posel ni bil sklenjen, gre zasluga medijem, ki so afero privlekli na površje.
Med ovadenimi pa ni niti Simone Dimic niti njenega partnerja Romana Horvata, saj preiskovalci pri njunem »poslovanju« niso našli ničesar nezakonitega.
Medijsko razkritje nehigieničnega in domnevno kaznivega dejanja pri obnovi hiše je z mesta šefinje kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja oktobra 2010 odneslo Simono Dimic. Sicer z zakrito identiteto, a pred televizijskimi kamerami so nekdanji delavci propadlega gradbenega podjetja Vegrad jasno opisovali, kako so hišo obnavljali z materialom, namenjenim drugim projektom.
Polno spletk med politiko in zasebniki
Ugibanj, da so v tej zgodbi močno spletene sumljive vezi med politiko in zasebnim kapitalom, je bilo iz dneva v dan več. In prav zato, ker Dimičeva ni mogla jasno ovreči očitkov o nepravilnosti pri obnovi hiše, je odstopila z mesta vodje kabineta predsednika vlade. A je takoj vrnila udarec, saj je proti Republiki Sloveniji kot delodajalcu vložila tožbo.
Zmotilo jo je, ker ni dobila odpravnine, čeprav bi ji ta po zakonu pripadala le, če bi jo odstavili. Iz kabineta takratnega predsednika vlade pa je bilo tudi slišati, da so na Dimičevo precej jezni, saj je ob odhodu zagotovila, da odpravnine ne bo zahtevala. Zakaj se je odločila za sodni spor, ni nikoli pojasnila.
A prav dolgo Dimičeva ni bila »na cesti«, saj se je 1. decembra 2010 že zaposlila v Diners Club Slovenija, ki je v lasti Tomaža Lovšeta.
V lovkah davčne preiskave sta se po naših podatkih že pred časom znašla tako Simona Dimic kot njen partner Roman Horvat, lastnik turistične agencije Escape. Pri posameznikih dacarji morebitne nepravilnosti ugotavljajo tako, da merijo razliko med uradno prijavljenim premoženjem in porabo oziroma življenjskim slogom.
Izkoriščala svoj vpliv?
Za izvor premoženja posameznikov naj se širša javnost ne bi pretirano zanimala, saj za to ni podlage, a bogatenje para Dimic-Horvat sega ravno v čas, ko je imela Dimičeva na premiera neposreden vpliv. Mnogi so opozarjali, da je imela v družbi veliko moč.
Njeni uradni prihodki kot šefinje kabineta so znašali 2200 evrov neto in postavlja se vprašanje, kako sta si s partnerjem lahko privoščila življenje na tako veliki nogi, saj sta imela poleg hiše v Murglah v lasti še najmanj 108 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Kosezah, jahto in avtomobile visokega cenovnega razreda.
Družba Escape pa je premoženje plemenitila prav v času Pahorjeve vlade, saj je njegov kabinet leta 2009 v tej turistični agenciji naročil največ letalskih vozovnic. Po podatkih protikorupcijske komisije so bili prilivi iz javnega sektorja največji prav v prvem letu Pahorjeve vlade. Po odstopu Dimičeve pa so prihodki skoraj usahnili. Vendar, kot že rečeno, tu preiskovalci po naših informacijah nepravilnosti niso odkrili.
Premoženje Simone Dimic se je po razkritju afere stalno postavljalo pod vprašaj. Namigovanj, da je bilo v ozadju sumljivo bogatenje, je bilo precej. Dimičeva je morala premoženje prijaviti tudi protikorupcijski komisiji, a je dokumente izpolnila napačno. Protikorupcijska komisija jo je oglobila za 1600 evrov, kazen pa je poravnala takoj.
