Afera tehnični pregledi: Očitkov o korupciji ni priznal le prvoobtoženi

Ljubljana – »Ne priznam,« je bil kratek Florjan Gašperin, zadnji od 18 domnevno vpletenih v korupcijo na tehničnih pregledih, ki so stopili pred sodišče. Medtem ko je 17 soobdolženih po priznanju krivde že obsojenih, bodo za Gašperina izpeljali redno sojenje.

Kdaj se bo to začelo, se ne ve, zagotovo pa ne bo potekalo pred sodnico Dejano Fekonja, ki je izpeljala včerajšnji predobravnavni narok za Gašperina in tudi za preostale obdolžence. Glede na nedavno ustavno odločbo bo sodnica predlagala svojo izločitev.

Ustavno sodišče je konec januarja v enem primeru sklenilo, da je bil videz nepristranskosti sodišča s tem, ko je o obdolženčevi krivdi odločal sodnik, ki je odločal že o krivdi soobdolženih, sodba zoper soobdolžene pa je vsebovala tudi presojo ravnanj omenjenega obdolženega, okrnjen do te mere, da ni več mogoče govoriti o pravici do nepristranskega sojenja. Gre za primer obsojenca, ki je bil pravnomočno obsojen za nadaljevano veliko tatvino. Obtožen je bil skupaj s še petimi soobdolženci, ker pa je med kazenskim postopkom zbežal, so postopek zanj izločili. Sodišče je pet soobdolženih obsodilo in v sodbi podalo več stališč o vlogi pobeglega pri kaznivem dejanju ter o njegovi krivdi. Pozneje je sodnik, ki je izdal pravnomočno obsodilno sodbo zoper soobdolžene, odločal tudi o krivdi pobeglega, kar je po mnenju ustavnega sodišča sporno, saj je s tem ustvaril videz, da ima vnaprej ustvarjeno mnenje.

Gašperin, nekdanji vodja poslovalnice AMZS v Lescah (2015. je bil že pravnomočno obsojen zaradi prejemanja podkupnin pri tehničnih pregledih), se je na zatožni klopi znašel poleg še 17 soobtoženih, ki so se lanskega marca in aprila ujeli v policijsko in tožilsko mrežo pri preiskavi korupcije v povezavi s tehničnimi pregledi. Kriminalisti so uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe in ugotovili, da nekateri pregledniki na tehničnih pregledih prejemajo podkupnino v zameno za potrdilo o tehnični ustreznosti vozila, v zgolj treh tednih izvajanja prikritih ukrepov pa so našteli več primerov na dan. Maja lani so opravili hišne preiskave, obiskali so tudi izpostave za tehnične preglede v družbi Produkt v Toplarniški ulici v Mostah in družbi Viator & Vektor –Tehnika v Cvetkovi ulici na Rudniku.

A ravno prikriti preiskovalni ukrepi so za Gašperinovo obrambo sporni. Odvetnika Blaž Kovačič Mlinar in Tea Mlinar Kovačič menita, da je treba najprej ugotoviti, ali sploh obstajajo razlogi za utemeljen sum ter razlogi za navedene ukrepe in hišne preiskave, saj je treba zagotoviti verigo vseh odredb, ki so pripeljale do dokazov, ki so jih v nadaljevanju zbirali zoper Gašperina. Prestreženi pogovor med dvema moškima in soobdolženim Ilijo Grabovičkićem (po priznanju krivde za dajanje podkupnine je obsojen na dve leti zapora in 3000 evrov denarne kazni) je policijo in tožilstvo pripeljal do Gašperina prek verige odredb za preiskovalne ukrepe. Omenjeni pogovor v bosanskem jeziku je povzet v kasnejših odredbah, ne da bi bil preveden v slovenščino, zato je treba po mnenju obrambe iz spisa izločiti dokaze, pridobljene na podlagi take odredbe, kar pa pomeni skoraj vse dokaze tožilstva.

Za obrambo je sporen tudi način pridobitve snemalnika videonadzora v družbi Produkt. Policistom postaje Moste ga ja izročila uslužbenka družbe, ko so preiskovali tatvino sefa v Produktu, nekaj dni pozneje pa so ga prevzeli kriminalisti ljubljanske policijske uprave, a takrat z namenom pridobitve dokazov zoper Grabovičkića. Na podlagi teh posnetkov je bila izdana odredba za Grabovičkića, na podlagi teh izsledkov pa odredba za Gašperina. Odvetnik opozarja, da bi morala policija snemalnik zaseči z odredbo sodišča, saj ga Produkt ni izročil policiji z namenom zbiranja dokazov zoper obdolženca, temveč za preiskovanje tatvine sefa. Zato naj bi šlo za nezakonite dokaze, ki jih je treba izločiti iz spisa.

A o predlagani izločitvi dokazov ne bo odločala sodnica Fekonja. Sodnica je že izdala obsodilno sodbo za Gašperinove soobdolžence, ker pa iz odločbe ustavnega sodišča ni jasno, ali se mora sodnica izločiti že med odločanjem o izločitvi dokazov ali šele kasneje, bo sodnica svojo izločitev predlagala že zdaj.

Sicer je tožilstvo oziroma država s priznanji krivde od 17 obdolženih – izrečene so jim zaporne oziroma veliki večini pogojne zaporne kazni – »iztržila« 14.500 evrov denarnih kazni in za 3100 evrov nakazil v dobrodelne namene. Sodišče jim je odvzelo nekaj sto evrov premoženjske koristi, vsi razen enega morajo plačati tudi stroške kazenskega postopka.