Afera Zdenex: država dolga leta 
mižala, šele nato zagnala vik in krik?

Na tretjem sojenju so sodniki Marjana Čareta obsodili na dve leti zapora na odprtem oddelku.

Objavljeno
06. junij 2011 20.57
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor
Maribor - Povsem v nasprotju s pričakovanjem je senat tukajšnjega okrožnega sodišča končal sodni proces proti Manici in Marjanu Čaretu, glavnima akterjema razvpite finančne afere Zdenex.

Sodišče je bilo tokrat ekspresno hitro, saj so od razveljavitve prejšnje prvostopenjske sodbe do vnovične sodbe minili le trije meseci in zgolj šest obravnav.

Tudi tokrat je sodišče zakonca Čare spoznalo za kriva ter ju poslalo v zapor; Marjanu Čaretu je prisodilo dve leti na odprtem oddelku v Rogozi, da bo lahko hodil v službo in skrbel za hčer, Manici Čare pa dve leti in tri mesece zapora ter ji ob upoštevanju že pravnomočne sodbe v višini dveh let zaradi oškodovanja upnikov izreklo enotno kazen štiri leta zapora.

Sodni senat je glede višine premoženjske koristi, ki da sta si jo nagrabila Manica in Marjan Čare ter zagrešila kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic, povsem upošteval predlog vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca.

Ta je znesek v primerjavi s tistim na prejšnjem sojenju kar precej znižal, saj jima je očital, da sta si pridobila dobrih 1,9 milijona evrov premoženjske koristi; od tega, da sta v lasten žep pospravila več kot 1,1 milijona evrov, okrog 800.000 evrov pa da je porabil Samo Žigman, ki bi prav tako moral sedeti na zatožni klopi, a je pred leti tragično umrl.

Spomnimo: tožilec je še na prejšnjem sojenju zakoncema Čare očital, da sta družbi Zdenex pridobila okrog 7,4 milijona evrov premoženjske koristi, sebi pa skoraj 480.000 evrov.

Glede drugega očitka tožilec obtožbe ni spremenil - naprtil jima je, da sta od začetka leta 1995 do avgusta 1996 kljub zakonski prepovedi zbirala prihranke občanov (v stečajnem postopku so bile terjatve priznane 2856 upnikom) z obljubo o štiri- in petodstotnih mesečnih obrestih.

Zdenex je zatem denar vlagateljev posojal in ga plemenitil, vendar zakonca Čare tega pretežno menda nista storila, saj da posojilojemalcem nista posredovala skoraj 14,7 milijona evrov; naprej sta domnevno posodila le 14,1 odstotka denarja vlagateljev.

Po mnenju Ferlinca je bila vloga Manice Čare (bila je direktorica in solastnica družbe Zdenex) vsaj za spoznanje pomembnejša od vloge njenega moža Marjana Čareta (bil je direktor). Zanjo je predlagal dve leti in tri mesece zapora, in ta predlog je upoštevalo tudi sodišče, zanj pa dva meseca manj.

Zagovornik Manice Čare, odvetnik Bojan Grubar, se je v sklepni besedi vprašal o smiselnosti kazenskega postopka po petnajstih letih od očitanega dejanja, in to zaradi zlorabe položaja ali pravic, saj Manica Čare vendar ni obtožena kaznivega dejanja genocida ali vojnega hudodelstva. Po njegovih besedah je Čaretova ves čas kazenskega postopka hudo trpela, celo toliko, da ima začasne duševne motnje in se ves čas postopka zdravi pri psihiatru. Celotna družina je materialno in zdravstveno uničena, je poudaril, obtožena se preživlja s socialno pomočjo ter čiščenjem poslovnih prostorov in lokalov. Sodišču je predlagal, naj ji, če jo bo spoznalo za krivo, izreče enotno kazen dve leti in osem mesecev zapora.

Odvetnik Primož Žontar, ki zastopa Marjana Čareta, je poudaril, da se je primer na sodišču in v medijih zmeraj označeval kot primer Zdenex - če to upoštevamo, gre za kompleksno zadevo, ki ima svoj pomen ne le v pravnem, ampak tudi v sociološkem in ekonomskem pogledu.

Zadeva Zdenex je po njegovem vprašanje pohlepa več tisoč upnikov, goljufivega namena večjega števila posojilojemalcev, ki so bili pripravljeni vzeti enormne količine denarja, je vprašanje številnih prisklednikov in strokovnjakov, ki so bili za takšno delo dobro plačani, zdaj pa o njih ni nobenega sledu, in navsezadnje je vprašanje delovanja pravne države: »Kako si država jemlje pravico in danes zahteva kazen za mojo stranko, potem ko je več let mižala in dopuščala takšno poslovanje ter začela vpiti po tem, ko je zadeva izbruhnila na dan? V Zdenexu so bili opravljeni davčni pregledi, pa noben inšpektor ni posumil, da se tam odigrava piramidni sistem. Vse to so vidiki zadeve Zdenex, ki jih država, kot kaže, želi zlomiti na plečih dveh obtoženih, ki sta očitno pravi tarči, da edina prevzameta odgovornost za zadevo Zdenex.«

Obramba bo o pritožbi razmislila, ko bo sodbo prejela v pisni obliki.