Tiskane izdaje
Ljubljana – "Nihče deklet ni silil v prostitucijo, za to so se odločale popolnoma samostojno," je nezadovoljen s sojenjem, v katerem mu, skupaj s soobtoženimi, tožilstvo očita trgovino z ljudmi, pred sodno palačo dejal prvoobtoženi Milan Zupančič.
Kot je povedal, so bila dekleta v lokalih zaposlene kot plesalke in spremljevalke, o tem, ali bodo gostom nudile tudi spolne storitve pa so se odločale same, brez pritiskov kogarkoli. Konec koncev, jim siljenja deklet v prostitucijo ne očita niti tožilstvo. Omenil je tudi izvedeniško mnenje, ki ga je sodišče obravnavalo na nekaj prejšnjih narokih in povedal, da so analize poslovanja povsem jasno pokazale, da so dekleta denar, ki so jim ga stranke plačevale za spolne storitve obdržale in ga niso delile z nikomer.
Po njegovih besedah so dekleta za uro spolnih užitkov strankam zaračunavale po sto evrov, če pa si je posameznik njihovo družbo zaželel tudi zunaj lokala, za ves dan ali več, je cena narasla tudi na 500 evrov in več. "Izračun, ki ga je možno razbrati tudi iz izvedeniškega mnenja je pokazal, da so dekleta, povprečno se jih je s prostitucijo redno ali občasno ukvarjalo približno 50, v nekaj letih zaslužile več kot tri milijone evrov," je dejal Zupančič, "zato nikakor ne držijo trditve, da so bile ves čas brez denarja."
Nezadovoljen je bil tudi z navedbami, da so dekleta dolgovala po več sto evrov za telefonske račune. "Dolgovale so telefonskim podjetjem in ne meni," je povedal, "poleg tega pa se temu ne čudim, saj so precej telefonirale na različne oddaljene konce sveta, kar seveda ni poceni."
Sodišče se je sicer v tokratnem nadaljevanju sojenja seznanilo s poročili, ki so jih o tajnem delovanju v lokalu Cabaret na Turjaku izvajali tajni policijski delavci. Poročali so, kako so prihajali v lokal, kjer jih je praviloma pričakal vodja lokala Zlatko Galijašević, ki jim je postregel s pijačo in se pozanimal, ali si želijo družbe deklet. Dekleta so nato prisedla in vsak gost naj bi z njimi spil vsaj dve pijači, od katerih je za vsako odštel po 25 evrov. Dekleta so nato sama nagovarjala goste, naj z njimi odidejo v sobe in si privoščijo spolno storitev.
Tisti, ki je hotel dekle odpeljati iz lokala, je naprej pri Galijaševiću poravnal sto evrov, kasneje pa dekletu izročil za določeno vsoto denarja. Na vprašanje, koliko bi ga stalo, če bi hotel z enim od deklet preživeti denimo tedenski dopust, je tajni policijski delavce dobil odgovor, da bi bilo to zelo drago, saj bi lastnik lokala z to zahteval po sto evrov na dan, koliko pa bi sama zahtevala za to, pa bi bila stvar dogovora, prav gotovo pa tudi to ne bi bila majhna vsota.
Tajni policijski delavci so se pri svojem delovanju največkrat srečali z dekletom, ki se jim je predstavila kot Rosi in ta jim je v pogovorih večkrat potožila, da je kronično brez denarja, da ima s podjetjem sicer sklenjeno pogodbo o delu, vendar pa je ta zgolj fiktivna, saj ne dobiva nobene plače, tako, da je njen edini zaslužek denar, ki jih stranke plačujejo za spolne storitve. Nekatera druga dekleta, s katerimi so se srečali tajni policijski delavci, pa se povedala, da plačo dobivajo redno, vendar pa jim, ko plačajo vse stroške, ostane bore malo. Sojenje se bo nadaljevalo sredi oktobra.
Zgodba je prišla na dan novembra 2012
Zgodba se je začela razpletati novembra 2012, ko so policisti in kriminalisti vstopili v nočne lokale Antonio v Komnu, Bolero v Trebnjem in Cabaret na Turjaku. Preiskovali so domnevno vpletenost v organizacijo najstarejše obrti, s katero se je ukvarjalo do več deklet (večinoma iz Ukrajine, Češke, Moldavije, Dominikanske republike), ki so bila nastanjena v preiskanih nočnih lokalih.
Posel je, kot ugotavlja tožilstvo, vodil in organiziral Milan Zupančič, Darko Vukomanović je domnevno urejeval prihod tujk v Slovenijo in za njih pridobival dovoljenje za bivanje in za delo barskih plesalk, nadziral ter vodil je menda delo deklet. V Antoniu je to menda opravljal sam, v Cabaretu je to bil po prepričanju tožilstva vodja lokala in natakar Zlatko Galijašević.
Samo Zupančič naj bi z izkoriščanjem deklet pridobil več kot dva milijona evrov premoženjske koristi: 1,360.000 z naslova spolnih odnosov, z naslova vračanja neto plač z dodatkom za prehrano 437.225 evrov, z naslova nedoseganja norme konzumacije pijač 169.200 evrov ter z naslova odškodnine za letni dopust 39.200 evrov.
Na zatožni klopi se je sprva znašel tudi Marko Plajnšek, ki je v trebanjskem nočnem lokalu Bolero vodil, organiziral in nadziral prostituiranje deklet, a se je v zameno za priznanje krivde pogodil s tožilstvom za nižjo kazen,. Pravnomočno je bil obsojen na triletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo petih let, plačati bo moral še 10.000 evrov stranske denarne kazni.
