Rop novinarju ni razkril tajnih podatkov

Sodnica Ana Testen je razlago sodbe začela z besedami: »V tem postopku je vse narobe.«

Objavljeno
22. avgust 2017 16.55
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Ljubljana – Po desetih letih se je na prvi stopnji končalo sojenje nekdanjemu predsedniku vlade Antonu Ropu, ki je bil obtožen izdaje tajnih podatkov, povezanih z dogovarjanji o incidentih v Piranskem zalivu leta 2004. »Proces je bil politično motiviran,« je v svojem zagovoru poudaril Ropov zagovornik Emil Zakonjšek.

Po zaslišanju, ki je bilo zaprto za javnost, nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja se je na ljubljanskem okrajnem sodišču danes končalo sojenje, ki je bilo zaradi tajnosti podatkov v kar velikem delu skrito javnosti. Anton Rop naj bi 16. junija 2007 Vladimirju Vodušku, takrat novinarju nacionalne televizije, v pogovoru razkril tajne podatke, ko je dejal, da naj bi se pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami 2004, ko je bil predsednik vlade, takratni vodja opozicije Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da o tem obstaja prisluškovalno gradivo. Potem ko je Vodušek pogovor objavil – čeprav je šlo za neformalni pogovor –, je hrvaška vlada poslala Sloveniji protestno noto.

Ponovno sojenje po odločitvi vrhovnih sodnikov

Proces proti Antonu Ropu se je začel na zahtevo vlade leta 2007, »ko se je želela pozornost preusmeriti z vsebine na vprašanje, ali je šlo za kaznivo dejanje ali ne«, je dejal Zakonjšek. Čeprav je v zagovoru opozarjal predvsem na formalnopravne zanke tega postopka, je najprej izpostavil politično motiviranost. »Politični učinek je bil dosežen: Anton Rop je bil onemogočen kot politik in tudi kot bančnik,« je opozoril Zakonjšek.

V desetih letih je bil Rop leta 2013 na ljubljanskem okrajnem sodišču obsojen na 10.000 evrov denarne kazni, čemur je pritrdilo tudi višje sodišče. Vrhovno sodišče pa je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbi, tako da se je postopek spet začel na okrajnem sodišču.

Sodnica Ana Testen je razlago sodbe začela s parafraziranjem Oblomova Ivana Aleksandroviča Gončarova: »V tem postopku je vse narobe.« V delu razlage, ki je bila odprta za javnost, je v mnogočem pritrdila zagovoru Zakonjška, koliko pa se je strinjala s tožilcem Luko Virantom in obrambo Urošem Čopom, drugim Ropovim zagovornikom, ki se je ukvarjal predvsem s tajnostjo podatkov, pa ni mogoče sklepati, ker je bila v tistem delu obravnava zaradi tajnosti podatkov zaprta za javnost.

Testenova se je v razlagi sodbe strinjala z Zakonjškom, da zakon o tajnih podatkih določa, da bi v primeru, da bi šlo za tajne podatke, to označbo moral imeti tudi spis. »Okrožno državno tožilstvo tega ni naredilo in je nenavadno, da je bil Rop preganjan zaradi izdaje tajnih podatkov, a ni bilo označbe, da gre za tajne podatke,« je opozorila. Obenem pa s tem, kar je povedal Rop novinarju, niso nastale škodljive posledice, kar je tudi eden od elementov, na podlagi katerih se presoja tajnost podatkov.

Zakonjšek je v zagovoru opozoril: tajni podatki morajo biti tajni po vsebini, po kvalifikaciji, ki je predpisana z zakonom o tajnih podatkih in z uredbo o tajnih podatkih, obenem pa mora posredno nastati tudi škoda. Oziroma bi, je poudaril zagovornik, v primeru, da je Rop storil kaznivo dejanje, to storil tudi tožilec, ki obtožnega predloga ni vložil z oznako tajno: »Celoten postopek ni tajen, kar je v neskladju z zakonom o tajnih podatkih, zakonom o kazenskem postopku in morda tudi z ustavo,« je dejal Zakonjšek.

Fantomski telovadec 
z Golovca

Sodnica je še opozorila, da je Rop dobil podatke o dogovoru o incidentih v Piranskem zalivu prek Roka Praprotnika, ki je to izvedel od neznanega telovadca na Golovcu. Ti podatki, je poudarila sodnica, niso imeli stopnje tajnosti. Obtožni predlog proti Ropu se je začel na podlagi akta, ki nima oznake stopnje tajnosti, a ima tajne dokumente, prepisane iz dokumenta Sove. »Zato je veliko bolj verjetno, da je Rop izdal netajni podatek, ki ga je dobil od Roka Praprotnika, ta pa ga je dobil od fantomskega telovadca na Golovcu.«

Dotaknila se je tudi nedavne spremembe obtožnega predloga, ki ga je tožilstvo pripravilo v škodo obtoženega, vendar je bila modifikacija vendarle konkretna in, je dejala Testenova, »narejena tako, kot bi morala biti že v prvem predlogu«. Vsekakor je bil obtožni akt pomanjkljiv, ker ni opredelil, kaj naj bi bili tajni podatki oziroma kako je bil ta tajni podatek razkrit. Strinjala se je tudi z drugimi pomanjkljivostmi, na katere je v svoji sodbi opozorilo že vrhovno sodišče.

Zgodba še ni končana, saj je tožilec pritožbo že napovedal.