Tiskane izdaje
Delićeva je danes z obsežno dokumentacijo, sestavljeno iz prepisov različnih nekdanjih spletnih strani, kopij fotografij, blogov, forumov in elektronskih sporočil, dokazovala povezavo nekaterih najpomembnejših članov slovenske neonacistične skupine Blood&Honour s stranko SDS ter s kulturnim društvom KTM Žiri. Sodišču je pokazala več fotografij, na katerih so člani Blood&Honour ob različnih priložnostih v družbi članov SDS. Med njimi tudi fotografijo, ko je njen tedanji vodja Dejan Prosen skupaj z gorenjskim podmladkom SDS obiskal državni zbor, kjer jih je sprejel poslanec SDS Branko Grims. Predstavila je tudi del svoje elektronske komunikacije s policijo, iz katere izhaja, da je policija še leto dni po objavi njenih člankov še vedno nadzorovala Blood&Honour, kar pomeni, da članki niso v ničemer vplivali na to dejavnost, prav tako niso ne Sovi ne državi povzročili prav nobene škode, kot to trdi obtožni predlog.
Pri tem je večkrat posebej poudarila, da je vse podatke, ki jih je navajala v svojih člankih, pridobila izključno iz javno dostopnih virov in da ni nikoli operirala s kakršnimikoli dokumenti Sove. Obtožni predlog je namreč navajal, da je uporabljala podatke, ki so bili po navedbah Sove dostopni le zelo ozkemu krogu ljudi.
V obtožnem predlogu piše, da je Delićeva novembra in decembra 2011 storila tri kazniva dejanja izdaje tajnih podatkov z objavo treh člankov o delovanju Sove. V njih je nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami pisala o povezavah članov slovenske neonacistične skupine Blood&Honour s stranko SDS, pri čemer je po prepričanju tožilstva objavila tudi podatke, ki jih je v okviru izvajanja nadzora in spremljanja aktivnosti skrajnih desničarjev v Sloveniji zbrala agencija. Selanu pa očitajo opustitev ovadbe (proti novinarki) in proti neznani uradni osebi v Sovi, ki je novinarki sporočila tajne podatke.
Delićeva in Selan na predobravnavnem naroku krivde nista priznala. V zagovoru pa sta oba izrazila prepričanje, da je sodni postopek politično motiviran. Delićeva je glede podatkov povedala, da niso prišli s Sove, temveč da je do njih kot novinarka prišla s pomočjo klasičnih novinarskih metod. »Informacije, ki sem jih pridobila, sem preverjala s pomočjo javno dostopnih podatkov in logičnega sklepanja pa tudi pri človeških virih. Vseh mojih sogovornikov je bilo okrog deset,« je povedala. Selan je v svojem zagovoru med drugim povedal, da je še danes prepričan, da to niso bili podatki, s katerimi bi razpolagala le Sova, saj so bili javno dostopni.
Sodnik Marko Češnovar je napovedal, da bo na naroku prihodnjo sredo, če ne bo bistvenih novosti, v mislih je imel predvsem morebitno spremembo obtožnega predloga, formalno zavrnil še neizvedene dokaze in stranke pozval k zaključnim besedam. Tem pa bo sledila sodba.
