Tiskane izdaje
Maribor - Nekdanji alfa in omega Cestnega podjetja Maribor Janez Škoberne se ni pokesal za domnevno izdajanje fiktivnih računov pri gradnji avtoceste in trgovskega centra. Na predobravnavnem naroku se sploh ni pojavil, po svojem zastopniku je sporočil, da ga kakršna koli ponudba tožilstva ne zanima.
Pred sodnico Danilo Dobčnik Šošterič sta stopila le soobtožena Robert Kladnik in Peter Gabor, a v ponudbo tožilke Bojane Podgorelec v zameno za priznanje krivde nista privolila. Prvemu je ponudila eno leto in deset mesecev zapora ter se strinjala, da kazen odsluži z delom v splošno korist, drugemu pa petnajst mesecev zapora.
Takšni ponudbi se je čudil zlasti Gabor, saj mu je tožilec Niko Pušnik v začetku februarja ponudil precej milejšo kazen, poldrugo leto zapora v obliki družbenokoristnega dela. Obtoženi se je s tem strinjal, vendar je sodnica takrat predobravnavni narok preložila in vmes pridobila Gaborjevo kazensko kartoteko. Iz nje izhaja, da je Gabor že obsojen na dve zaporni kazni, šest let in osem mesecev ter eno leto, in bo zapor na Dobu zapustil šele 15. junija 2017. Zaradi tega je tožilka spremenila ponudbo in iz nje črtala delo v splošno korist, saj bo Gabor tako dolgo zaprt, da dela v dobro skupnosti ne bi mogel opraviti in bi bila kazen brez učinka.
Kladniku, Gaborju in Škobernetu je tožilstvo naprtilo ponarejanje vrednostnih papirjev, zadnjemu pa še davčno utajo. Škoberne je menda kot direktor Cestnega podjetja Maribor (CPM) pri gradnji pomurske avtoceste poravnal 170.000 evrov vreden fiktivni račun slamnate družbe Diroma za določena dela na pomurski avtocesti, konkretno na mostu Kupetinci. Vendar Diroma, katere direktor je bil Gabor, teh del po prepričanju tožilstva ni mogla opraviti, saj ni zaposlovala niti enega delavca pa tudi pogodbe s kom drugim ni sklenila.
Podobna je zgodba okrog gradnje trgovskega centra Mercator na Pobrežju v Mariboru. Tudi v tem primeru se je menda v igri pojavilo neko slamnato podjetje brez zaposlenih, s katerim je bil povezan obtoženi Kladnik. CPM je temu podjetju plačal fiktivni račun v višini 450.000 evrov, vztraja tožilstvo.
Poslovna goljufija, poskus oškodovanja upnikov
Sojenje se bo začelo 12. marca, pri čemer velja spomniti, da omenjeni sodni postopek ni edini, v katerem se je znašel Škoberne, ki se je po stečaju CPM zaposlil v celjski trgovski družbi Ahac. Lani je na zatožno klop sedel v dveh zadevah, zaradi poslovne goljufije in poskusa oškodovanja upnikov.
Sum poslovne goljufije mu tožilstvo očita, ker da ni poravnal za 15.000 evrov računov podjetju Avto Šerbinek za servis vozil CPM, medtem ko se domnevno poskus oškodovanja upnikov v višini štirih milijonov evrov (tožilstvo obtožbe še ni predstavilo) nanaša na avtocestne posle iz leta 2006. CPM je menda poskušal izvesti finančne transakcije v navezi z nekdanjim hčerinskim podjetjem NGR Ptuj (tudi to je že v stečaju), a je oškodovanje upnikov zadnji trenutek preprečil Dars, ki ni nakazal denarja.
