Babica koroških dečkov upa na uspeh pred evropskim sodiščem

Tudi po odločitvi Upravnega sodišča v Mariboru dečka ostajata v rejništvu. V Strasbourgu po prioritetnem vrstnem redu.

tor, 06.02.2018, 06:00

Kronologija:

25. december 2015: Dečka sta po materini smrti s soglasjem CSD ostala pri starih starših.

25. januar 2016: Babica je vložila vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti za vnuka na CSD Slovenj Gradec.

30. marec 2016: CSD Velenje je odpeljal dečka iz vrtca in ju namestil v rejniško družino.

11. april 2016: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zavrnilo vlogo babice za opravljanje rejništva.

Maj 2016: Upravna inšpekcija je pri nadzoru CSD Slovenj Gradec ugotovila nezakonito ravnanje pri obravnavi vloge starih staršev za izvajanje rejniške dejavnosti. Zato je direktor Jurij Šumečnik odstopil.

Maj 2016: Upravno sodišče je ugotovilo, da so bili nekateri postopki nezakoniti in da je CSD Velenje z namestitvijo dečkov v rejniško družino posegel v pravico do družinskega življenja babice.

Julij 2016: Direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik je ponudila odstop, ker je upravna inšpekcija ugotovila kršitve upravnega postopka, ko pri eni od odločb starim staršem ni priznal statusa stranke v postopku.

Oktober 2016: Vrhovno sodišče je pravnomočno odločilo, da je bilo z odvzemom vnukov poseženo v ustavno varovano pravico tožnice do družinskega življenja.

Ljubljana – Zgodba koroških dečkov, ki sta decembra 2015 na nepojmljivo krut način izgubila mamo, potem pa je boj za to, kdo bo skrbel zanju, potekal na očeh javnosti, je prejšnji teden dobila nadaljevanje. Po sodbi Upravnega sodišča v Mariboru ostajata pri rejnikih.

Otrokove koristi morajo biti glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki. Izhajajoč iz razumevanja otrokove koristi kot zadovoljevanje njegovih materialnih, čustvenih in psihosocialnih potreb z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava ter kaže na skrb in odgovornost do otroka, ob upoštevanju njegove osebnosti in želja, sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka sklepa, da izvajanje rejništva pri Mariji Otorepec ne bi bilo v korist obeh otrok. To je razbrati iz sodbe, ki jo je Upravno sodišče v Mariboru prejšnji teden poslalo strankam v postopku. Z njo je zavrnilo tožbo babice koroških dečkov, ki se je pritožila na odločitev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ko je upoštevalo mnenje Centra za socialno delo Velenje in ji ni dalo dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti.

Lahko sta dobra stara starša, ne pa rejnika

V sodbi je prebrati, da je tožnica skupaj s partnerjem poskrbela za vse tisto, kar se običajno pričakuje od starih staršev, kadar začasno prevzamejo nase skrb za varstvo in oskrbo otrok, vendar izvedenec ugotavlja njene pomanjkljive kompetence za opravljanje kakovostne rejniške vloge. Po mnenju sodišča kažeta otroka kognitivne, čustvene in vedenjske posebnosti, ki imajo deloma vzrok v neugodnih razmerah med njunim odraščanjem pred družinsko tragedijo in po njej. Zaradi tega je njuna vzgoja še bolj zahtevna in to je pričakovati še naprej v njunem odraščanju in razvoju.

Pri rejništvu bo šlo za daljše časovno obdobje in za zahteven primer, zato bo vprašanje ustrezne vzgoje odločilno. Izvedenec je ocenil, da tožnica v dolgoročni perspektivi ne bi zmogla dovolj uspešno opravljati vzgojnega poslanstva.

Zapisali so še, da je za otroka dolgoročno koristno, da bi ohranila čustveno vez s starima staršema in drugimi ožjimi sorodniki ter da sta tožnica in njen partner sposobna in primerna za dejavno vlogo in poslanstvo starih staršev v življenju vnukov, kar lahko opravljata v resnično korist otrok.

V postopek je bila vključena tudi skrbnica otrok, ki ju spremlja od aprila 2016. Dejala je, da sta otroka rejniško družino sprejela, se navezala na rejnico in sprejela novo okolje. Zatrjuje, da imata stabilnost in jima je omogočeno, da uspešno napredujeta.

Pred vrhovno sodišče in ESČP

Marija Otorepec se, po besedah njenega odvetnika Velimirja Cugmasa, s sodbo, pričakovano, ne strinja. »Ni opravičila za takšno odlašanje, kot smo mu priča v primeru Upravnega sodišča v Mariboru. Mislim, da je nevzdržno, da sta minili skoraj dve leti od nezakonitega posega v to družinsko življenje, odločitev pa je šele zdaj sprejeta. Ne le da se z njo vsebinsko ne strinjam, po mojem mnenju je formalno tako pomanjkljiva, da izgubljam besedo. Nadaljujemo bitko,« je Cugmas napovedal pritožbo na vrhovno sodišče. »Upam, da ne bodo otroci prej stari 18 let, preden bom dosegel pravnomočno odločitev pred slovenskimi sodišči.«

Zdi se, da je Cugmas bolj optimističen zaradi tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP), ki jo je vložil takoj po pridobitvi odločitve vrhovnega sodišča. To je oktobra 2016 ugodilo babici in odločilo, da ji je center za socialno delo kratil varovane človekove pravice, a, kot se je izrazil odvetnik, »ni uresničilo zahtevka v celoti, saj bi morali sicer otroka takoj vrniti babici«.

»Ugotovili so, da je šlo za poseg v zajamčeno pravico do družinskega življenja, ki je vzajemna, torej je tako pravica babice kot pravica otrok. Družina, po razlagi vrhovnega sodišča, ki mu sledi tudi ustavno sodišče, je v konkretnem primeru zaradi intenzivnosti medsebojnih razmerij takšna, da je varovano tudi razmerje med starimi starši in vnuki. Ker je vrhovno sodišče reklo, da samo ne more presoditi o zahtevku vrnitve v prvotno stanje, kar je bilo po mojem mnenju sprenevedanje in pilatovsko umivanje rok, sem postopke nadaljeval pred slovenskim ustavnim sodiščem, ki se z zadevo ni ukvarjalo. Ker je ni vzelo v obravnavo, sem lahko neposredno sprožil postopek pred ESČP,« je pojasnil Cugmas in dodal, da lahko po dosedanjih izmenjavah vlog s sodiščem pove, da zadeva tam teče in je določen prioritetni vrstni red. »Če je Čeferin čakal sedem let, mislim, da bo babica manj,« je dejal odvetnik.

To je tretja sodba v primeru koroških dečkov. Resorna ministrica Anja Kopač Mrak se je zaradi sodb upravnega in vrhovnega sodišča leta 2016, ki sta pri odvzemu otrok prepoznala postopkovne napake velenjskega centra in kršitev pravice babice do družinskega življenja, dvakrat zagovarjala na interpelaciji, ki ju je v državnem zboru proti njej sprožila opozicijska SDS.

Na ministrstvu so se na tokratno odločitev odzvali: »Sodbo smo prejeli. Sodišče je pritrdilo strokovnim argumentom centra za socialno delo. Veseli nas, da so odločali vsebinsko in presojali o koristi otrok, kar naše ministrstvo vedno zagovarja.«

Prijavi sovražni govor