Balkanski bojevnik kmalu spet na zatoži klopi

Sodnica je še enkrat zavrnila predlog za izločitev dokazov, ki se nanašajo na Tošića in soobtožena

Objavljeno
03. julij 2015 16.57
Okrožno sodišče v Ljubljani je danes, 20. Novembra, izreklo sodbe v primeru Dragan Tošič in soobtoženi. Foto: Igor Zaplatil/ Delo
Jure Predanič
Jure Predanič
Ljubljana – Potem ko je višje sodišče v zadevi Balkanski bojevnik potrdilo sklep ljubljanske okrožne sodnice Andreje Sedej Grčar, s katerim je odločila, da so zbrani dokazi zakoniti, ji je naložilo, naj v manjšem delu še enkrat odloči. Sodnica je s sklepom, ki je bil odpravljen prejšnji teden, še enkrat zavrnila predlog za izločitev dokazov, ki se nanaša na Tošića in dva soobtožena.

Da bo predsednica senata Andreja Sedej Grčar ponovno zavrnila predloge obrambe za izločitev dokazov, s čimer so po njenem vsi dokazi, ki so jih zbrali slovenski, srbski, italijanski in urugvajski organi, zakoniti, je bilo pričakovati. V sklepu, ki obsega skoraj 40 strani in je bil že kmalu po tem, ko je bila znana odločitev višjih sodnikov, poslan strankam, se je sodišče tako ponovno opredelilo do dokazov, ki se nanašajo na obtoženo Zdenko Kondić in njenega brata Dragana Beljkaša, in zavrnilo predlog za izločitev dokazov, ki so jih zbrali slovenski preiskovalci. V delu, ki se je nanašal na Dragana Tošića, pa se je moralo sodišče, ki je zbiranje srbskih dokazov označilo za zakonito, moralo izrecno opredeliti tudi do tega, zakaj ni izločilo zapisnika ene od hišnih preiskav.

Šlo je torej za nekakšno prvotno dopolnitev sklepa, zato drugačne odločitve ni bilo pričakovati. Kot je v primeru srbskih dokazov med drugim zapisala predsednica senata, so bile odredbe preiskovalnega sodnika o prikritih preiskovalnih ukrepih zoper Željka Vujanovića zakonite, kot logična posledica je bila tudi hišna preiskava zoper njega zakonita.

Ko bo sklep postal pravnomočen, bo lahko sodnica v tej zadevi razpisala datum glavne obravnave. Sojenje bi se lahko po naših podatkih tako začelo po bližajočih se sodnih počitnicah.

Kot smo poročali, v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani med drugim piše, da pri presoji, ali se lahko uporabi dokaz, pridobljen v tujini, ni mogoče uporabiti vseh določb slovenske ustave, sploh če naslavljajo le naše organe. Preiskovanje mednarodne kriminalitete bi bilo precej težje.

Kot so zapisali višji sodniki, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je preiskovalna sodnica v času izdaje odredbe za prisluškovanje Draganu Tošiću razpolagala z dovolj podatki, da sodeluje v mednarodni kriminalni združbi, ki prodaja kokain.

Obramba je med drugim opozarjala, da je bila izjava Gregorja V., pri katerem so marca 2009 opravili hišno preiskavo in ki je povedal, kdo mu redno prodaja mamila in da njegov dobavitelj dvakrat na mesec v lokalu Wild West na Litijski cesti kupi dva kilograma kokaina od Dragana Tošića, pridobljena s kršitvijo človekovih pravic, saj je bila pridobljena brez ustreznega pravnega pouka. A višji sodniki so opozorili, da je šlo za izjavo o drugi zadevi in drugih ljudeh, zato mu s tem niso bile kršene pravice (izjave pa v njegovem postopku res niso smeli uporabiti).

Obramba: Oprostilna sodba tudi ob vseh dokazih

Zagovorniki so v pritožbah problematizirali pridobivanje dokazov v tujini. Med drugim zato, ker odredbe za hišno preiskavo v Italiji, kjer je bil januarja 2009 zasežen kokain, ni izdalo sodišče, temveč državni tožilec, kar naj bi bilo v nasprotju s slovensko ustavo. A je sodišče sklenilo, da je bila hišna preiskava opravljena skladno s procesnimi pravili v Italiji. Enako so zapisali ob preiskavi ladje Anastazija Martinčića v Urugvaju, ko ta ni bil navzoč, ko je 15. oktobra 2009 urugvajska policija zasegla 2175 kilogramov kokaina.

Tudi za obrambo sporni srbski dokazi, ki jih je med drugim zbirala srbska varnostno-obveščevalna služba Bia, ostajajo v spisu, saj ima v Srbiji Bia zakonsko pooblastilo za prisluškovanje v kazenskih zadevah. Med drugim so zapisali, da ima vsaka država suvereno pravico določiti organ, ki izvaja prikrite ukrepe, ocenjevanje (ne)demokratičnosti ureditve v Srbiji pa so označili za politično, in ne pravno vprašanje.

Obramba Dragana Tošića je v preteklosti že izpostavila, da bi se postopek moral končati z oprostilno sodbo tudi v primeru, da v spisu ostanejo vsi dokazi, za katere so prepričani, da niso bili zbrani zakonito. A tožilstvo se s tem ne strinja.