Balkanski bojevnik: o dokazih že razpravljali

Ljubljana – Za zdaj ni jasno, kdaj bodo na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča znova sedli Dragan Tošić in soobtoženi, bi pa utegnilo biti kmalu. Sodnica Andreja Sedej Grčar namreč čaka na odločitev višjega sodišče glede pritožbe na sklep, s katerim je še drugič zavrnila predlagano izločitev po mnenju obrambe nezakonito pridobljenih dokazov.

Kdaj bo sodnica v tej zadevi lahko razpisala datum glavne obravnave, je tako odvisno od ljubljanskih višjih sodnikov. Potem ko je višje sodišče potrdilo sklep, s katerim je sodnica odločila, da so zbrani dokazi zakoniti, ji je naložilo, naj v manjšem delu še enkrat odloči. Z novim sklepom je nato pred sodnimi počitnicami znova zavrnila predlagano izločitev dokazov, ki se nanaša na Dragana Tošića in dva soobtožena. Da bo ponovno zavrnila predloge obrambe za izločitev dokazov, s čimer so po njenem vsi dokazi, ki so jih v tej zadevi zbrali slovenski, srbski, italijanski in urugvajski organi, zakoniti, je bilo pričakovati. V delu, ki se je nanašal na Tošića, se je moralo sodišče, ki je zbiranje srbskih dokazov označilo za zakonito, izrecno izreči še o tem, zakaj ni izločilo zapisnika ene od hišnih preiskav. Za nekakšno dopolnitev sklepa je šlo tudi v preostalem delu.

Kot nam je na naše vprašanje odgovoril direktor višjega sodišča v Ljubljani Janez Grden, je pritožbeni senat zadevo sicer že obravnaval, vendar pisni odpravek odločitve še ni izdelan. Ko bo, ovir za začetek ponovljenega postopka ne bo več.

Dovolj podatkov za izdajo odredbe o prisluškovanju

Kot smo poročali, v sklepu višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je tokrat zavrnilo predlog za izločitev dokazov, med drugim piše, da pri presoji, ali se lahko uporabi dokaz, pridobljen v tujini, ni mogoče uporabiti vseh določb slovenske ustave. Preiskovanje mednarodne kriminalitete bi bilo precej težje.

Kot so zapisali višji sodniki, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je preiskovalna sodnica v času izdaje odredbe za prisluškovanje Draganu Tošiću imela dovolj podatkov, da sodeluje v mednarodni kriminalni združbi, ki prodaja kokain.

Obramba je med drugim opozarjala, da je bila izjava Gregorja V., pri katerem so marca 2009 opravili hišno preiskavo in ki je povedal, kdo mu redno prodaja mamila in da njegov dobavitelj dvakrat na mesec v lokalu Wild West na Litijski cesti kupi dva kilograma kokaina od Dragana Tošića, pridobljena s kršitvijo človekovih pravic, saj je v postopku manjkal ustrezen pravni pouk. Toda višji sodniki so opozorili, da je šlo za izjavo o drugi zadevi in drugih ljudeh, zato mu s tem niso bile kršene pravice (izjave pa v njegovem postopku res niso smeli uporabiti).

Vse v skladu s procesnimi pravili v tujini

Zagovorniki so v pritožbah problematizirali pridobivanje dokazov v tujini. Med drugim zato, ker odredbe za hišno preiskavo v Italiji, kjer je bil januarja 2009 zasežen kokain, ni izdalo sodišče, temveč državni tožilec, kar naj bi bilo v nasprotju s slovensko ustavo. Vendar je sodišče sklenilo, da je bila hišna preiskava opravljena skladno s procesnimi pravili v Italiji. Enako so zapisali o preiskavi ladje Anastazija Martinčića v Urugvaju; lastnik ni bil navzoč, ko je 15. oktobra 2009 urugvajska policija zasegla 2175 kilogramov kokaina.

Tudi za obrambo sporni srbski dokazi, ki jih je med drugim zbirala tamkajšnja varnostno-obveščevalna služba Bia, so ostali v spisu, saj ima v Srbiji Bia zakonsko pooblastilo za prisluškovanje v kazenskih zadevah. Sodniki so med drugim zapisali, da ima vsaka država suvereno pravico določiti organ, ki izvaja prikrite ukrepe, ocenjevanje (ne)demokratičnosti ureditve v Srbiji pa označili za politično, ne pravno vprašanje.

Obramba Dragana Tošića je že večkrat poudarila, da bi se postopek moral končati z oprostilno sodbo tudi v primeru, da v spisu ostanejo vsi dokazi.