Balkanski bojevnik: Sklenjena nova etapa maratonskega procesa

Začela se je razglasitev sodbe za Dragana Tošića in soobtožene; na 128 narokih pretresali 34.697 strani spisa s prilogami.

Objavljeno
19. marec 2018 16.32
SLOVENIJA,LJUBLJANA 26.5.2010 Pred preiskovalnega sodnika so pripeljali včeraj aretiranega Dragana Tošića in še dva osumljenca.FOTO: LJUBO VUKELIC/DELO
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Slabi dve leti od začetka ponovljenega sojenja bo 15 obdolženih v tako imenovani zadevi Balkanski bojevnik danes izvedelo, kakšno usodo jim je tokrat namenilo ljubljansko okrožno sodišče. Senat pod predsedstvom sodnice Andreje Sedej Grčar je začel razglašati sodbo, ta bo trajala predvidoma več ur.

Ponovljeno sojenje domnevni združbi tihotapcev in preprodajalcev mamil pod vodstvom Dragana Tošića, domnevnega vodje slovenskega dela združbe balkanskega mamilarskega kralja Darka Šarića, se je začelo 4. aprila leta 2016. Leta 2016 so obravnave potekale trikrat na teden, v letih 2017 in 2018 pa dvakrat na teden. Da bo ponovljeni postopek daljši od prvega, je bilo sicer mogoče pričakovati.

V prvem postopku aretiranim v obsežni kriminalistični akciji Balkanski bojevnik oziroma Emona, kot so poimenovali slovenski del razbitja mednarodne mreže tihotapcev kokaina iz Južne Amerike v Evropo maja 2010, so do izreka prvostopenjske sodbe opravili več kot 80 narokov, v ponovljenem sojenju pa kar 128 narokov za glavno obravnavo. Na njih so zaslišali enajst prič in enega izvedenca, so povedali na ljubljanskem okrožnem sodišču. V tem obdobju so poslušali oziroma prebrali 739 prisluhov in telefonskih sporočil sms.


Tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin se zavzemata za visoke zaporne kazni, zagovorniki obtoženih menijo, da obtožbe niso podprte z dokazi. Foto: Dejan Javornik/Slovenske novice

Medtem ko je spis po prvem sojenju vseboval več kot 27.000 strani, je po drugem sojenju še obsežnejši - spis s prilogami ima 34.697 strani, navajajo na sodišču.

Prvič večina oproščena

Spomnimo, da je v prvem procesu na zatožni klopi sedelo 17 obtoženih. Sojenje se je začelo 10. maja 2011 in se slabo leto in pol pozneje, novembra 2012, končalo z nizom oprostilnih sodb, saj je sodnik Gorazd Fabjančič iz spisa izločil večino tožilskih dokazov, ker da so pridobljeni nezakonito. Poleg Tošića so bili takrat na zatožni klopi Anes Selman, Dragan Beljkaš, Boštjan Kopčič, Robert Šabič, Mirzet Lucević, njegov brat Miralem Lucević, Jakob in Suzana Remškar, Peter Khermayer, Dejan Zupan, Marko Bublić, Đemajli Mandjuka, Valter Abramovič, Tadej Poljak, Zdenka Kondić in Sandra Udrih. Obsojeni so bili štirje, ki jim je leto pozneje višje sodišče zvišalo prisojene kazni - Selmanu (obsojen je bil na deset let zapora), Bubliću (na prvi stopnji so mu prisodili osem let) in Zupanu (okrožno sodišče mu je izreklo sedem let) na kar 15 let zapora, Udrihovi pa je namesto štirih let zapora določil osem let. Za preostalih 13 je višje sodišče razveljavilo oprostilne sodbe, hkrati je razveljavilo tudi del sodbe, ki se nanaša na hudodelsko združevanje, in v tem delu odredilo ponovno sojenje vsem obtoženim.

Večji del prvega sojenja je bil v znamenju močno okrepljenih varnostnih ukrepov. Foto: Ljubo Vukelič/Delo

Višji sodniki so v spis vrnili izločene dokaze ter postopek vrnili na začetek, tokrat pred nov sodni senat, ki mu predseduje sodnica Andreja Sedej Grčar. Višji sodniki so ji naložili, da mora izpeljati čim natančnejši dokazni postopek. Proces je razdelila na štiri sklope: izvajanje tako imenovanih urugvajskih, italijanskih, srbskih in slovenskih dokazov.

Na zatožni klopi je tokrat 15 obtožencev, saj je tožilstvo umaknilo obtožbo proti Kondićevi, Selman pa je pobegnil v Bosno, zato so postopek zanj izločili.

Tožilstvo predlaga pripor

Tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin zahtevata za obdolžene skupaj skoraj 125 let zapora, obramba pa vztraja, da obtožbe niso podprte z jasnimi dokazi. Obdolženci očitke obtožbe sicer vsi zanikajo in trdijo, da so nedolžni, zato pričakujejo oprostilno sodbo.

Tožilstvo za Tošića zahteva skoraj dvajset let, za Beljkaša 17 let, za Remškarja, Mirzeta Lucevića in Khermayerja pa po 15 let zapora. Za Miralema Lucevića tožilstvo predlaga osem let zapora, za Kopčiča, Šabića in Mandjuko šest, za Abramoviča in Poljaka pa pet let zapora. Za Suzano Remškar tožilki predlagata izrek dveletne zaporne kazni. Bublić, Udrihova in Zupan so bili obsojeni že na prvem sojenju, tokrat jim sodijo le še zaradi domnevnega hudodelskega združevanja; za Bublića tožilstvo zahteva tri leta, za Zupana in Udrihovo pa leto dni zapora. Kakorkoli bo odločilo sodišče, ni dvoma, da bodo sodbo spet pretresali na višjem sodišču.

Tožilstvo je prejšnji teden vložilo tudi predlog za odreditev pripora za Tošića, Beljkaša, Remškarja, oba Lucevića in Khermayerja zaradi begosumnosti, saj imajo sorodnike v tujini; o tem bo senat odločal, če jih bo spoznal za krive.

Bo ostal brez dela premoženja?

Specializirano tožilstvo je od Tošića, sicer tudi gostinca, in sotoženih s tožbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora terjalo za sedem milijonov evrov imetja, o katerem je prepričano, da izvira iz poslov z mamili, nepravnomočno pa mu je uspelo z okoli tretjino zahtevka. Okrožno sodišče je odvzelo sedem nepremičnin in denar na računih, ni pa ugodilo zahtevku tožilstva za plačilo dobrih štirih milijonov evrov, s katerimi je Tošić menda razpolagal, a jih je porabil.

Tošić bo tako, če bo sodba obveljala, ostal brez kavarne Rog na Petkovškovem nabrežju, kavarne 13 na Trgu francoske revolucije v Ljubljani in dela stanovanjske hiše v Bizoviku. Tožilstvo je že pred časom umaknilo del zahtevka za lokal na Rimski cesti v Ljubljani, travnik v Bizoviku in kavarno Le Petit v središču Ljubljane glede na obdobje, na katero se lahko nanaša postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora. O zadevi po pritožbah odloča višje sodišče.