Tiskane izdaje
Ljubljana - Nekaj ljudi bi vsaj del odgovornosti za nesrečo balona pripisala tudi meteorologom, ki so včeraj napovedali nevihte šele za danes popoldne.
Če namreč ne bi nevihtno zapihalo, verjetno do nesreče sploh ne bi prišlo. Branko Gregorčič iz Agencije za okolje je potrdil včerajšnjo napoved in dodal, da noben izračun ni kazal, da bodo nevihtni oblaki iz Italije nad Ljubljano prišli že zjutraj. »To lahko napovemo po radarskih slikah za dobro uro vnaprej, več pa ne,« je dejal.
Opozoril pa je, da morajo piloti po običajni proceduri preveriti vremenske razmere tik pred poletom. Na voljo imajo radarsko sliko, ki se na straneh Arso osvežuje na vsakih 10 minut in je pomanjšana prilagojena tudi za uporabo na mobilnih telefonih.
Na Letališču Jožeta Pučnika pa je 24 ur na dan na številki (04) 280 45 00 dosegljiv tudi dežurni prognostik vremenskih razmer.
Meteorologi bodo glede vsega morali napisati poročilo za Upravo za zaščito in reševanje. Nesreča je splet več okoliščin, med njimi je tudi ta, da se neviht natančno še ne da napovedovati.
»V današnjih vremenskih razmerah je bil let nepotreben«
Nevihte so bile danes napovedane, zato je bilo leteti v takšni situaciji popolnoma nepotrebno, je za STA povedal balonar in učitelj letenja Darko Kralj. Kot je pojasnil, pred nevihto v zraku horizontalni in vertikalni tokovi majejo balon, zato gre ogenj namesto le v kupolo na vse strani.
Po Kraljevih besedah so tokovi, gibanje balona in ogenj botrovali današnji nesreči balona pri Ižanski cesti. Kot je dejal, velja balon v letalstvu za eno najbolj varnih plovil, vendar se nesreče dogajajo.
»Mi v resnih balonarskih šolah dajemo poudarek varnosti letenja in v to spada tudi priprava na polet. Očitno se je danes v Ljubljani dogajalo nekaj, da je balonarje, ki so leteli, presenetila nevihta,« je dejal in dodal, da balonarji v okoliščinah, ko ne vedo, kaj se bo dogajalo v zraku, polet odpovejo.
Kralj je pojasnil, da je pred poletom z balonom potnike treba seznaniti, kako ukrepati v primeru nesreče ali drugih dogodkov med poletom. »Najmanj, kar bi morali, je počepniti v košaro balona, sploh v tako velikem balonu kot je bila ta, kajti v košari si še najbolj varen. Vsako skakanje iz košare pomeni potencialno nesrečo, ker gre balon potem še bolj v zrak in ne na tla, saj izgublja težo,« je dejal in poudaril, da pa ne more reči, kaj se je dogajalo pri današnji nesreči.
Kontrola zračnega prometa: Nič ni kazalo, da bi bilo z balonom kaj narobe
Balon je vzlet in pristanek opravljal v nekontroliranem zračnem prostoru in za to ni potreboval dovoljenja, so za STA pojasnili na Kontroli zračnega prometa Slovenije. Pred vstopom v kontroliran prostor se je balonar javil, ko je zapuščal višino, pa odjavil. Pri tem ni nič kazalo, da bi bilo kaj narobe, so dodali.
Balonarji so sicer dolžni svoje polete prijaviti kontroli zračnega prometa, v kolikor letijo v kontroliranem zračnem prostoru, medtem ko se jim za lete v nekontroliranem zračnem prostoru ni potrebno javljati, so še pojasnili.
Nekontroliran del zračnega prostora sega od površine zemlje do določene višine, kjer se začenja kontrolirani zračni prostor. Višina meje med njima je določena glede na vrsto reliefa. Kontroliran zračni prostor je ponavadi tisti, kjer je na voljo popolna radarska pokritost. Zračni prostor je po standardih Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) sicer razdeljen na sedem razredov.
