Bankirju opešal spomin

Sojenje Samidu Osmanoviću: stečajni upravitelj Doma Smreke dolgo ni vedel za prvovrstno zemljišče na Hvaru.

Objavljeno
24. februar 2016 17.23
Sojenje Samidu Osmanoviću, 5.2.2016, Maribor [Samid Osmanović]
Robert Galun
Robert Galun
Maribor – Težko pričakovano pričanje nekdanjih bankirjev NLB Albina Turka in Boruta Rataja na sojenju bosansko-štajerskemu poslovnežu Samidu Osmanoviću in Danilu Goričanu je postreglo z medlim razpletom. Rataj se na sodišču ni pojavil, Turku pa je opešal spomin.

»Ne vem, za katero zadevo gre,« je na prostoru za priče dejal Albin Turk, nekdanji direktor poslovnega centra NLB za velika podjetja v Podravju. Poudaril je, da proti njemu teče več predkazenskih postopkov v zvezi z delovanjem v NLB, zato najprej nad pričanjem ni bil najbolj navdušen, sploh če bi s tem škodoval svojim postopkom. Šele ko mu je sodnik Danilo Obersnel pojasnil, da je bil vabljen kot priča in da pač mora pričati, se mu je nekoliko razvezal jezik.

Toda brskanje po spominu ni prineslo kakšnega presenetljivega odkritja, nasprotno, na večino vprašanj je odgovoril z – ne vem. Nič mu ni bilo znano ne o zemljišču v Orubici v Slavoniji ne o tistem na Hvaru. Nič ne ve o prodaji Osmanovićeve družbe OS Metal podjetju Dom Smreka, medtem ko je glede kreditiranja dejal, da so posojila odobravali kreditni odbori v Ljubljani. Na vprašanje Goričanovega zagovornika, ali je bil kdaj direktor OS Metala, je začudeno odvrnil: »Ne.«

Goričan, nekdanji direktor družbe Dom Smreka, in Osmanović sta se na zatožni klopi znašla zaradi zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti oziroma napeljevanja k temu dejanju. Goričan je namreč sklenil pogodbo o nakupu Osmanovićeve družbe OS Metal v vrednosti 20,3 milijona evrov, katere edini kapital je bil po prepričanju tožilstva 86.000 kvadratnih metrov velika parcela v Orubici.

Za tožilko Romano Kac je zadeva sporna, ker je OS Metal od Multi Consultinga to zemljišče kupil za 110.000 evrov, šest mesecev pozneje pa je njegova vrednost na podlagi domnevno fiktivne cenitve poskočila na kar 17 milijonov. Na to po tožilkinem prepričanju ni vplival niti en dejavnik, zaradi česar je Dom Smreka imela veliko premoženjsko škodo. Da bo zgodba še bolj zapletena, je Dom Smreka to parcelo zastavila pri NLB za najetje 10,5 milijona evrov posojila, ko se je znašla v škripcih, pa kredita ni več zmogla odplačevati.

Osmanovića in Goričana je sodišče prve stopnje v tej zadevi enkrat že obsodilo, a je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo. Na prvem sojenju je Osmanović dejal, da je zemljišče našel bančnik Borut Rataj. Tam je nameraval zgraditi tovarno krmil, saj da gre za gradbeno parcelo, a so mu rekli, naj ga proda družbi Dom Smreka.

Goričana je menda prvič srečal šele pri zdaj že upokojeni notarki Dušici Kalinger, kjer so zapečatili prodajo OS Metala Domu Smreki. Ta je z nakupom Osmanovićeve družbe postala še lastnica parcele tik ob morju na Hvaru, kjer sta po besedah Goričanovega zagovornika Danijela Planinšca prva soseda svetovno znana modna oblikovalca Domenico Dolce in Stefano Gabbana. Za razjasnitev nejasnosti okrog premoženja OS Metala je moral na sodišče priti stečajni upravitelj Doma Smreke Silvo Zorec, ki je dejal, da je bilo ključno premoženje te družbe zemljišče v Orubici. Ker ga je kupila za 110 tisočakov, Dom Smreka pa je za OS Metal odštela več kot 20 milijonov evrov, je ocenil, da gre za sum kaznivega dejanja, in ga naznanil organom pregona.

Na vprašanje odvetnika Planinšca, kdaj je izvedel za prvovrstno zemljišče na Hvaru, je Zorec odvrnil, da 2014. na enem od pričanj na sodišču. Aprila 2009 pri notarki overjena pogodba, v kateri piše, da ima OS Metal nepremičnine v Orubici in tudi na Hvaru, mu ni bila znana. Po Zorčevih besedah je kvadratni meter zemljišča na Hvaru vreden 200 evrov, kar bi skupaj naneslo 400.000 evrov. A Planinšec temu oporeka, že pred časom je opozoril, da bi se lahko nekdo za pičel evro polastil poslovnega deleža družbe v stečaju in hkrati postal lastnik zemljišča na Hvaru v vrednosti vsaj dveh milijonov, ker med stečajnim postopkom Doma Smreke nihče ni ugotovil obstoja tega zemljišča.