Bine Kordež ostaja za zapahi, plačal (še) ne bo

Milan Jelovčan je bil na višjem sodišču oproščen oškodovanja Merkurja. Odpravili so tudi odločbo o odvzemu nezakonitega premoženja.

Objavljeno
04. julij 2014 14.35
Ljubljana, 08.05.2013. sojenje Albinu Kordezu. Foto: Marko Feist
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika
Ljubljana – »Pritožbama zagovornikov obtoženega Milana Jelovčana se ugodi in se sodba spremeni tako, da se ga oprosti obtožbe,« je po ponovni obsodilni sodbi na prvi stopnji odločilo tukajšnje višje sodišče.

Binetu Kordežu, ki zaradi nezakonitih poslov pri preprodaji trgovskega centra Primskovo že prebiva na Dobu, pa ne bo treba globoko seči v žep, saj so odpravili odločbo o odvzemu skoraj 2,4 milijona evrov nezakonito pridobljenega premoženja.

Nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu pred letom dni višji sodniki glede zaporne sankcije niso bili naklonjeni, saj so ocenili, da je sodba okrožnega sodišča za oškodovanje Merkurja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo premila. Namesto za pet let so ga v zapor poslali za šest let in pet mesecev. A se višji sodniki niso strinjali, da mora povrniti še 2.366.251 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Ni šlo za neposredno premoženjsko korist

Okrožno sodišče je obtoženim naložilo, da morajo 9,02 milijona evrov, ki jih je pridobila družba Merfin, vrniti Merkurju. A višje sodišče je sodbo glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, ki so mu naročili, naj še enkrat oceni, ali res obstajajo zakonski pogoji za odvzem premoženja. Med drugim zato, ker je Merkur o isti stvari sprožil pravdni postopek, preden je priglasil premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku. Okrožno sodišče je tudi v drugo odločilo, da so nezakonito obogateli, zato morajo znesek vrniti.

Kordež je v pritožbi na takšno odločitev sodišča zapisal, da v konkretnem primeru ni pridobil premoženjske koristi, saj gre le za hipotetično izračunano vrednost, ki predstavlja delež v lastništvu podjetja, s čimer so se višji sodniki strinjali. »Gre za ugotovljeno povečano knjigovodsko vrednost kapital družbe Merfin, kar pa po določilih kazenskega zakona ne predstavlja neposredne premoženjske koristi, kot to pravilno ugotavlja pritožnik,« so med drugim zapisali.

O povračilu škode v civilnem sporu

Vendar to ne pomeni, da Kordežu zaradi omenjenih 2,4 milijona evrov lahko mirno spi, saj so kazenski sodniki odločali o pogojih za odvzem premoženja nezakonitega izvora, Merkur pa oškodovani znesek od nekdanjega vodstva Merkurja terja v civilnem postopku, kjer so, kar se povračila škode tiče, drugačna pravila.

Višji sodniki so v drugo povsem oprali krivde nekdanjega člana Merkurjeve uprave Milana Jelovčana, saj dvomijo, da je res vedel vse o nezakonitih manevrih soobtoženih. Jelovčan je na okrožnem sodišču dvakrat slišal obsodilno sodbo – dve leti zapora. Višji sodniki so razveljavili že prvo obsodilno sodbo, saj so ocenili, »da je izpolnil vse objektivne znake očitanega kaznivega dejanja, da pa sodišče prve stopnje ni razjasnilo dejanskega stanja v zvezi s subjektivnim delom očitanega dejanja«.

Ni dokazov, da je Jelovčan vedel

Na ponovnem sojenju je sodišče zavzelo stališče, da je nemogoče, da bi Jelovčan podpisal 21 milijonov evrov težko pogodbo, ne da bi je prebral in ne bi vedel, kaj podpisuje. Višje sodišče glede tega pravi, da bi moralo tožilstvo ne samo dokazati, da je obtoženi vedel za vsebino pogodb, temveč tudi, da je namen tega posla, da družba Merkur kot odvisna družba zaradi vpliva obvladujoče družbe Merfin odstopi pravico do nakupa trgovskega centra Primskovo družbi Merfin in da obvladujoča družba Merfin tega prikrajšanja ne bo nadomestila. »Tožilstvo v tej smeri za obtoženega Jelovčana ni ponudilo nobenega dokaza,« so sklenili in ga oprali krivde. Postopek je tako zanj končan.

Nekdanja Merkurjeva izvršna direktorica za finance Janja Kraševec, ki je bila obsojena na leto in pol zapora, je bila v pritožbi uspešna le pri plačilu stroškov kazenskega postopka, saj so ji v tem delu ugodili, kot neutemeljeno pa so zavrnili vse druge pritožbene razloge in potrdili sodbo okrožnega sodišča.

Edini, ki je bil pri višjih sodnikih povsem neuspešen, je Oto Brglez, nekdanji direktor družbe Kograd Igem, saj so pritožbo njegovega zagovornika kot neutemeljeno v celoti zavrnili in mu naložili še plačilo stroškov pritožbenega postopka. Letu in pol zapora se tako ni izognil.