Tiskane izdaje
Maribor – »Pritožbo lahko napoveste takoj,« je sodnica Danila Dobčnik Šošterič nagovorila nekdanjega šefa propadlega gradbenega podjetja Stavbar Miroslava Temnika. »Takoj,« je odvrnil Temnik, nezadovoljen z odločitvijo senata. Ta ga je zaradi poslovne goljufije obsodil na eno leto pogojne zaporne kazni.
Bilo je konec leta 2010, ko je podjetje Velt-Stavbar v Rožni dolini v Ljubljani gradilo stanovanjski objekt in pri družbi Februs naročilo za 60.000 evrov železa. Po besedah Temnikovega odvetnika Velimirja Cugmasa se je dobavitelj železa sam ponudil Stavbarjevi hčerinski družbi Velt-Stavbar, ker je ta redno plačevala račune, in je tudi sam predlagal, naj plačilo za material zapade v devetdesetih dneh. Ta rok se je iztekel marca 2011, takrat pa je bil Velt-Stavbar že v težavah in je zdrsnil v stečaj.
Temnik se je branil, da pri poslu s Februsom ni šlo za konkretizirano pogodbo, ampak le za dogovor, razmerje med strankama bi nastalo šele s plačilom kupnine. Temnik tudi ni podpisal naročilnice, kot je povedal njegov zagovornik, se s tako majhnimi zneski sploh ni ukvarjal. Da račun ni plačan, je izvedel šele, ko je prejel klic iz Februsa.
Odvetnik Cugmas je na sojenju vztrajal, da mora za takšno dejanje obstajati naklep, da bi torej Temnik ob sklenitvi posla moral vedeti, da računa ne bo mogel plačati. Poleg tega je imel Velt-Stavbar je konec leta 2010 dobiček, je dejal Cugmas, a so časovni zamik devetdesetih dni za plačilo ter razmere v gradbeništvu in bančništvu na začetku leta 2011 pripeljali do posledice, ki je Temnik ni mogel predvideti.
Sodni senat je zadevo videl drugače. Predlogu tožilstva, da bi bila ustrezna pogojna kazen eno leto in osem mesecev zapora s triletno preizkusno dobo, sicer ni pritrdil, je pa Temnika vendarle spoznal za krivega. Sodnica Dobčnik Šošteričeva je poudarila, da odločitev ni bila preprosta, glede na to, da je Velt-Stavbar za železo ponudil kompenzacijo. Toda Februs v to ni privolil že na začetku posla, je dejala: »Oni ne bi šli v posel, če bi vedeli, da bo plačan s kompenzacijo, to so zavračali.«
Senat je presodil, da Februs ni bil dolžan privoliti v drugačen način poplačila, kot je bilo dogovorjeno. »Oni so korektno izpolnili svoj del pogodbe. Direktorica je dejala, da v to niso šli, ker stanovanja še niso bila zgrajena in ni bilo jasno, ali sploh bodo,« je pojasnila sodnica.
Da se Temnik v resnici ni ubadal z vsako malenkostjo, je potrdil nekdanji vodja nabave in po potrebi šef gradbišča pri Stavbarju Ivan Raboteg, ki je na leto izdal od 700 do 900 naročilnic: »Njegovo delo je bilo pridobiti posel, mi pa smo delali. To naročilnico sem podpisal jaz na osnovi dogovorjene cene.«
Če bi višje sodišče takšno sodbo potrdilo in bi postala pravnomočna, Temniku ne bo treba za rešetke, če v triletni preizkusni dobi ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja. Prav tako se bo odhodu v zapor izognil, če bo Februsu 60 tisočakov vrnil v dveh letih po pravnomočnosti sodbe.
Skupni dolg z obrestmi sicer znaša dobrih 77.500 evrov, vendar je sodišče v presežku Februs napotilo na pravdo. Toda Temnik, ki zdaj prejema 1400 evrov pokojnine in je za vse obveznosti družbe jamčil z osebnim premoženjem, se je znašel v osebnem stečaju in je brez premoženja. Sklep o odpustu obveznosti je sodišče izdalo lanskega novembra.
