Nekdanji župan in poslanec izigral sodišče

Zaradi Zanoškarjevega izogibanja sodišču je zadeva zastarala, preden je sodnica lahko izreklo sodbo.

Objavljeno
18. december 2014 17.21
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Slovenj Gradec – Proces zoper nekdanjo občinsko direktorico Lidijo Požgan, ki je bila zaradi koruptivne zaposlitve sina takratnega župana Zanoškarja obtožena zlorabe položaja ali pravic, se je končal brez vsebinske sodbe. Kazenski pregon je zastaral, saj se je glavna priča Matjaž Zanoškar poldrugi mesec izogibal in nazadnje tudi uspešno izognil pričanju.

Sodnica Vesna Rebernik Jamnik je na včerajšnji obravnavi zoper Požganovo lahko le ugotovila, da je kazenski pregon v zadevi koruptivne zaposlitve Zanoškarjevega sina na Mestni občini Slovenj Gradec zastaral, zato je bilo sodišče prisiljeno še pred dokončanjem procesa izreči zavrnilno sodbo. Pretežni del zaslug za to ima glavna priča v postopku, nekdanji poslanec in župan MOSG Matjaž Zanoškar, saj je z vztrajnim izogibanjem sodišču največ pripomogel, da je zadeva sredi sojenja zastala in nazadnje zastarala.

Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic je zagrožen zapor do enega leta, zastaranje pa nastopi po šestih letih. Marka Zanoškarja so na podlagi zanj prirejenega, izrazito diskriminatornega razpisa (za delo pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo internetnega omrežja so zahtevali izobrazbo profesorja športne vzgoje) v občinskem uradu zaposlili januarja 2009, sporni razpis pa je nastajal sredi decembra 2008.

Po anonimni prijavi Komisiji za preprečevanje korupcije je ta januarja letos potrdila, da je šlo za korupcijo, nato je policija začela predkazenski postopek. Izsledke so konec julija posredovali tožilstvu, ki je sredi septembra vložilo obtožni predlog. Sodnica Rebernik Jamnikova je poudarila, da si je sodišče aktivno, s prednostno obravnavo prizadevalo omogočiti, da o primeru vsebinsko razsodi še pred zastaranjem, zato je pospešilo postopke ter začetek sojenja razpisalo za 6. oktober.

Prva obravnava je bila šele mesec dni pozneje, saj je Požganova poslala sodišču zdravniško potrdilo, da je do sredine oktobra na bolniški. »Sodišče je od zdravnika zahtevalo, naj pojasni in utemelji zdravniško potrdilo, a ni odgovoril,« je pojasnila sodnica. Ko so sredi oktobra vendarle prejeli odgovor, da Požganova zaradi psihičnih težav ni sposobna za sojenje, je sodišče še istega dne najelo sodnega izvedenca, ki pa je sklenil, da Požganova na obravnavah vendarle lahko sodeluje do dve uri.

Sojenje se je tako začelo 4. novembra, ko sta tako tožilstvo kot obramba zahtevala pričanje Matjaža Zanoškarja. Požganova je v svojem zagovoru dejala, da je kadrovske odločitve sprejemal Zanoškar sam in ga tako izpostavila kot odgovornega za določitev nenavadnih razpisnih pogojev, ki so njegovemu sinu zagotovili občinsko službo, za katero kot profesor športne vzgoje nikakor ni bil usposobljen in ni v ničemer povezana ne s pedagoškim in ne s športnim področjem. Da je kadrovske poteze delal župan, so povedale tudi druge priče.

Zanoškarja so k pričanju vabili petkrat, poskušali s policijo, po sodnem vročevalcu, po telefonu, na domačem in drugih naslovih, a vselej neuspešno. Ker je sredi novembra enega od vabil vendarle prevzel (dan po obravnavi, na katero je bil vabljen), je sodnica poudarila, da »ne gre prezreti, da se je Matjaž Zanoškar temu postopku izogibal«. Potem ko je prevzel vabilo, je postal za sodišče popolnoma nedosegljiv. Ker Zanoškarju ni bilo mogoče vročiti vabil, ni bilo niti zakonske podlage za prisilno privedbo.

»Po 10. decembru je sodišče vedelo, da ni bilo več možnosti za vsebinsko sodbo,« je dejala sodnica, zato je namesto vsebinske odločitve morala izreči procesno sodbo in zadevo končati. Požganova se obravnave ni udeležila, niti ni opravičila svoje odsotnosti.

Tožilec Ivo Šume je nad izidom razočaran. »Kazensko ovadbo smo prejeli že v iztekanju zastaralnega roka, a če bi Zanoškar prišel na sodišče, saj je zagotovo vedel, da kazenski postopek poteka in bi bilo prav, da bi prišel, bi danes vsebinsko odločitev na prvi stopnji zagotovo imeli, o tem sem prepričan.«

Šume meni, da bi imela vsebinska sodba tudi širši pomen, saj bi pokazala na nesprejemljivost klientelizma in nepotizma, ki se pojavljata na številnih ravneh javnega življenja. »V vsej svoji karieri ne pomnim situacije, da priče ne bi mogli dobiti na sodišče, če pri tem ni šlo za objektivne razloge. V konkretni situaciji pa glede na naravo priče (nekdanji župan, poslanec) nisem pričakoval, da se Zanoškar pred sodiščem ne bo pojavil,« je dejal tožilec.

Zanoškarjevega sina so po podaljšanju in izteku zaposlitve na projektu širokopasovnega omrežja na MOSG leta 2011 zaposlili za nedoločen čas. KPK je ugotovila, da tudi takrat s pomočjo izrazito njemu prilagojenega prednostnega pogoja (posebnega certifikata, ki mu ga je financirala občina). Že ob nastopu službe so ga uvrstili dva plačna razreda višje od izhodiščnega za tovrstno delovno mesto, osem mesecev pozneje pa je znova napredoval za še pet plačnih razredov. V uradu za pripravo projektov je zaposlen še danes, urad pa vodi Lidija Požgan.