Bo Slovenija ostala brez helikopterske nujne medicinske pomoči?

Ljubljana - »Bojim se, da bomo v letu 2018 ostali brez helikopterske nujne medicinske pomoči. Če pa služba bo, bo absolutno neskladna z evropskimi standardi in predpisi,« pravi Robert Sabol, reševalec z 28-letnimi izkušnjami, ki je bil leta 1994 prvi reševalec-motorist in je leta 1996 v sodelovanju s sekcijo reševalcev vodil projekt intervencijskega vozila. Opozarja, da Slovenija v zadnjih treh letih, ko smo na tem področju dobili zadnje resno opozorilo Evrope, ni naredila nič. Grozijo nam tudi kazni.

»Glavna težava je verjetno v tem, da so v to problematiko vpletena štiri ministrstva, ki se ne znajo ali nočejo uskladiti,« pravi Robert Sabol, ko govori o razmerah na področju helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), kjer se stikajo področja ministrstev za zdravje, infrastrukturo, policijo in vojsko. Čeprav bo kmalu pol stoletja od prvih zametkov helikopterskega reševanja v naših gorah in več kot dve desetletji od prvih resnejših, dobro organiziranih poskusov HNMP, ta služba še vedno ni sodobno organizirana. Slovenija je poleg Hrvaške edina evropska država, ki nima niti enega samo medicini in reševanju namenjenega helikopterja, ampak v ta namen uporabljajo policijske in vojaške helikopterje, čeprav slednjih v tam namen sploh ne bi smeli uporabljati.

Merilo je »zlata ura«

Ta dvojna uporaba, opozarja Robert Sabol, ni dobra, ker se lahko zgodi, da si en helikopter včasih delijo tri, štiri službe nujnih medicinskih prevozov: HNMP, sekundarni prevozi, prevozi inkubatorja in Gorska reševalna služba. Helikopterji niso opremljeni za reševanje, ampak opremo nosijo vanje in spet ven, odvisno od vrste naloge. To, opozarja stroka, podaljša čas aktivacije oziroma čas vzleta helikopterja. Poleg tega pa v večini evropskih držav v trenutku, ko gre na cesto reševalno vozilo, v zrak dvigne tudi helikopter. Pri nas pa najprej pridejo na teren reševalci z reševalnim vozilom, ki šele tam pokličejo HNMP.

Za npr. južne predele Slovenije to pomeni, da najprej mine pol ure, da pridejo reševalci na kraj nesreče z reševalnim avtomobilom, šele potem pa pokličejo helikopter, ki je ali ni na razpolago. S tem hitro mine »zlata ura«, znotraj katere ima težko poškodovani občutno več možnosti, da preživi, če ga pripeljejo od kraja nastanka poškodbe do operacijske mize. »V resnici bi morala biti edina ovira, da HNMP ne pride na teren, vremenske razmere,« pravi Sabol.

Medtem so nam iz urada evropske komisarke za promet Violete Bulc sporočili, da v »tej fazi ni nobenih kazateljev, da bi se helikopterska nujna medicinska pomoč v Sloveniji (HNMP) ustavila od leta 2018 naprej. Po podatkih Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), ni bilo nobenih ugotovitev ali vprašanj povezanih s HNMP dejavnostjo v Sloveniji. Poleg tega pa lahko v skladu z evropskim pravom letala, ki izvajajo vojaške, policijske, iskalne in reševalne dejavnosti ter storitve, ostanejo tudi v okviru pristojnosti držav članic, in so tako izključena iz okvirja pravil, ki veljajo na področju civilnega letalstva.«

Zastareli helikopterji

Dodatni problem HNMP je stara in nenamenska flota policijskih helikopterjev. Policija ima šest helikopterjev različnih tipov, med katerimi sta dva še »zgledne« starosti 10 in 14 let, ostali pa so stari 20 in celo 40 let. Za dva je možno pridobiti evropsko spričevalo o plovnosti, za ostale pa to ni realno, saj so prestari. Brez EASA spričevala o plovnosti pa Letalska policijska enota ne more, tako kot to zahteva uredba EU št. 965/2012, zaprositi za dovoljenje za izvajanje letalske dejavnosti v civilnih operacijah komercialnega značaja, kamor spadajo tudi HNMP prevozi.

Sedaj letijo z začasnim nacionalnim dovoljenjem, ki je bil izdan na podlagi Pravilnika o plovnosti, letalskih operacijah, letalskem osebju ter določenih pravilih letenja policijskih in carinskih zrakoplovov, ki pa bo prenehal veljati v začetku prihodnjega leta. Takrat se lahko zgodi, da bomo v Sloveniji ostali brez HNMP. Ali se bo to zgodilo ali ne ne vedo povedati niti na ministrstvu za zdravje, kjer pravijo, da bo javnost o odločitvi glede izvajanja HNMP po 31.12.2017 obveščena takoj, ko bo ta sprejeta...

Robert Sabol, ki ima tudi mednarodno licenco za inštruktorja-reševalca in je leta 2013 diplomiral s temo Vloga diplomiranega zdravstvenika v HNMP, opozarja, da so pred časom obstajale štiri rešitve, kako urediti področje HNMP. Sedaj, v časovni stiski, sta dve odpadli. Tudi če bi se država odločila za nakup novih helikopterjev, da bi kot policijski helikopterji še naprej opravljali tudi HNMP, to do konca leta ni več mogoče izpeljati, ker je čakalna doba za nov helikopter od 15 do 18 mesecev.

Prav tako je nerealna rešitev, da bi za HNMP uporabljali dva helikopterja, ki ju policija že ima in imata dovoljenji za letenje, pravi sogovornik: »Helikopter A109 je, čeprav z njim letijo, premajhen za HNMP, EC 135 pa ima montirano kamero, ki je vredna dva milijona evrov in je malo verjetno, da jo bo policija dala iz helikopterja in postavila v kot.« Slaba rešitev bi bil tudi nakup rabljenih helikopterjev z dovoljenjem EASA, ker bi to vendarle bili stari stroji. Zadnja rešitev pa je objava javnega razpisa za izbiro operaterja, ki bi nudil uslugo HNMP, kar je praksa v večini evropskih držav.

»Zdi se mi, da so na ministrstvu za zdravje prepričani, da so zasebni ponudniki izredno slaba rešitev, ki naj bi bila za povrhu še izredno draga. A ni tako. Le dejanske stroške je potrebno primerjati, ker je strošek znotraj javnega sektorja še vedno strošek, tudi če je na račun drugega ministrstva,« pravi Robert Sabol, ki doda, da ni zagovornik zasebne iniciative, niti ni lobist, ampak želi le sistem HNMP, ki bo deloval. Da bo HNMP zagotovljena za ljudi na celotnem ozemlju države - sedaj ni tako - in bo delovala v skladu z mednarodnimi standardi, kar danes ne velja. »Če HNMP izvaja na javnem razpisu izbran privatni operater, ima pogodbeno odgovornost, da službo izvaja resno in kvalitetno, sicer sledi kazen oziroma vnovčenje bančne garancije,« pravi Robert Sabol. V primeru, da so prevoznik vojska ali policija, sankcij ni.

Tri baze za vso Slovenijo

Za sodobno HNMP bi v Sloveniji potrebovali tri baze - na Gorenjskem, Štajerskem in na Notranjskem -, kjer bi bili v vsakem centru po en helikopter HNMP, en pa bi bil rezerva za vse tri baze. S tako mrežo HNMP bi bil odzivni čas največ 20 minut, kar je tudi za evropske razmere standard za odziv na ruralnih območjih. Namesto sedanjih pet ljudi, ki se peljejo v helikopterju HNMP - pilot, kopilot, mehanik, reševalec in zdravnik - bi bili v posamezni ekipi le trije ljudje, tako kot to poznajo po Evropi. Tako je deloval tudi helikopter AMZS-Flycom 45 dni leta 2007.

»Namenski helikopterji so v zraku v treh minutah po aktivaciji ekipe, so varni in udobni za bolnika in posadko,« razloži Robert Sabol, ki doda, da bi tudi pri nas morali upoštevati evropski izračun, da je človeško življenje vredno okoli milijona evrov. Toliko država nameni za izobraževanje človeka, ki je zaposlen in ki, ker umre, družbi ne bo več prinašal koristi. S te perspektive stroški postavitve sodobnega sistema HNMP niso tako veliki oziroma so hitro opravičljivi tudi s finančnega vidika.

»Za postavitev sodobnega sistema HNMP imamo v Sloveniji dovolj denarja, samo prerazporejen je narobe,« pravi Robert Sabol, ki doda, da smo, med drugim, namenili 3,5 milijona evrov za žico na meji, kar je znesek, ki bi zadostoval za postavitev in delovanje dveh baz HNMP za eno leto. Pa ne le denarja, tudi domačega znanja je na tem področju dovolj, čeprav ga ministrstva že leta 2014, ko je Evropska agencija za varnost v letalstvu izdala opozorilo in določila prehodno obdobje, ki se izteče konec tega leta, ni niti iskala.