Bolni niso samo hospitalizirani obsojenci

Ljubljana – Višje sodišče je prekinilo postopek odločanja o odlogu zaporne kazni Ivanu Zidarju, dokler ustavno sodišče ne bo odločilo, ali je spremenjeni zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v delu, kjer govori o bolnišničnem zdravljenju, skladen z ustavo. A Zidar ni edini, ki ga zadeva sporna zakonska določba – sodišče je pred njim prekinilo postopek odločanja o odlogu kazni za bolno obsojenko, ki ni hospitalizirana.

Poročali smo že, da se je Zidar po odvetniku Boštjanu Podgoršku pritožil na višje sodišče zoper sklep okrožnega sodišča, ki je 4. januarja zavrnilo njegovo prošnjo za ponovni odlog prestajanja 14-mesečne zaporne kazni v zadevi Čista lopata. Sodišče mu je pred tem dvakrat za leto dni odložilo odhod za zapahe zaradi ugotovitev izvedencev, da zaradi zdravstvenih težav za prestajanje kazni ni in ne bo sposoben, saj je ocenilo, da izpolnjuje pogoj »hujše bolezni«, enega izmed vzrokov, zaradi katerega skladno s takrat veljavnim zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) ni sposoben prestajati kazni zapora.

Lex Bavčar

S tretjo prošnjo pa Zidar ni bil uspešen, saj je okrožno sodišče skladno s spremenjenim zakonom, ki je v veljavi od avgusta lani, presojalo zgolj, ali se nahaja v bolnišničnem zdravljenju. Ker Zidarjeve dnevne hospitalizacije po mnenju sodišča ne zadoščajo temu zakonskemu pogoju, je njegovo prošnjo zavrnilo. Spremenjeni ZIKS (tako imenovani lex Bavčar) namreč v 24. členu določa, da se sme obsojencu odložiti izvršitev zaporne kazni, če je ni sposoben prestajati zaradi bolnišničnega zdravljenja, medtem ko hujše bolezni kot enega izmed vzrokov za odlog ne našteva več.

Naj spomnimo, da je bil zakon spremenjen zaradi problematike izogibanja prestajanju zaporne kazni, najbolj pa je bila ta odmevna lani z odlaganjem odhoda v zapor takrat obsojenega Igorja Bavčarja zaradi zdravstvenih vzrokov. Da je prva točka prvega odstavka 24. člena sporna, so že ob predlogu spremembe zakona opozorili nekateri pravni strokovnjaki, v postopku strokovnega usklajevanja so ji zaradi vsebinskih vzrokov nasprotovali na vrhovnem državnem tožilstvu, pri varuhu človekovih pravic, odvetniški zbornici in na inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti; ne nazadnje so se pomanjkljivosti potrdile tudi v praksi.

Na limanice sta se ujela nadškofija in župan

Višje sodišče, kamor se je pritožil Podgoršek, je v Zidarjevem primeru presodilo, da gre za identičen primer, s katerim se je srečalo pred nekaj meseci, ko je odločalo o pritožbi obsojenke, ki ima resne zdravstvene težave, ni pa hospitalizirana. Potem ko ji je sodbo pred leti potrdilo vrhovno sodišče, jo čaka prestajanje pet let in pol zapora zaradi štirih goljufij, med drugim v škodo ljubljanske nadškofije in komenskega župana.

Pisali smo že, da je leta 1998 obljubljala, da lahko za takratnega nadškofa Franca Rodeta priskrbi audi A8 4.2 s popustom, češ da pozna ljudi, ki bi pomagali s sponzorskimi sredstvi, a da je treba najprej nakazati nekaj denarja za sprostitev tega denarja. Nadškofov osebni tajnik je zato Porscheju Slovenija nakazal dobrih 17.000 evrov, njej pa izročil 30.000 evrov, a s poslom ni bilo nič. Prav tako ji je nasedel takratni komenski župan Uroš Slamič; temu je 1999. tvezila o ugodnem nakupu stanovanja v Ljubljani in ga prepričala, da ji je nakazal predplačilo. Ostal je brez stanovanja in dobrih 45.000 evrov.

Sedem odložitev

Sodišče je obsojenki na podlagi mnenja komisije medicinskih izvedencev izvršitev kazni odložilo že sedemkrat, zadnji prošnji, ki jo je vložila septembra lani, pa okrožno sodišče ni ugodilo (večkrat na leto je hospitalizirana, čaka na presaditev srca, ima sladkorno, ledvično bolezen ter vrsto drugih bolezni in težav), saj je glede na spremembo ZIKS presoja sodišča zožena zgolj na ugotavljanje bolnišničnega zdravljenja.

Obsojenkin zagovornik Janez Koščak iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji je v pritožbi višjemu sodišču predlagal, naj prekine postopek odločanja o odlogu in sproži postopek ustavne presoje zakona, čemur so višji sodniki novembra lani sledili. Vzroki za prekinitev, kot so zapisali, temeljijo na »relevantni dejanski podlagi zdravstvenega stanja obsojenke in presoje vzročne zveze, ali bi bila z začetkom izvrševanja kazni zapora obsojenka zaradi bolezenskega stanja izpostavljena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju med prestajanjem kazni«. Ali se je in kako obsojenkino zdravstveno stanje spremenilo od mnenja komisije izvedencev, sodišče ni moglo ugotoviti zaradi »radikalnega posega zakonodajalca« pri opredelitvi bolnišničnega zdravljenja kot odložitvenega razloga.

Višje sodišče se je pri tem oprlo na dva primera (italijanski in latvijski) Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), kjer je bilo zdravstveno stanje pritožnikov primerljivo z obsojenkinim, ESČP pa je v obeh ugotovilo nezdružljivost zdravstvenega stanja z zapornim režimom, zaradi česar bi bilo zadrževanje obsojencev v zaporu kršitev tretjega člena evropske konvencije za človekove pravice (prepoved mučenja). In ker se po mnenju višjega sodišča določba tega člena ne razlikuje od določbe 18. člena naše ustave, je sporna določba ZIKS v neskladju z ustavo, zaradi česar je novembra lani postopek odločanja o obsojenkinem predlogu prekinilo do dokončne odločitve ustavnih sodnikov. Do takrat pa tako obsojenki kot Zidarju ni treba za zapahe.