Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo ljubljanskega višjega sodišča, naj ugotovi, ali je spremenjeni zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v delu, kjer govori o bolnišničnem zdravljenju, skladen z ustavo. Višje sodišče bo tako očitno moralo kljub pomislekom o ustavnosti sporno določbo samo »ustavnoskladno razložiti«.
Višje sodišče je novembra lani na predlog obrambe obsojenke, ki jo čaka večletna zaporna kazen zaradi goljufij, med drugim v škodo nekdanjega nadškofa Franca Rodeta oziroma ljubljanske nadškofije in komenskega župana, prekinilo odločanje o pritožbi glede odloga izvajanja zaporne kazni in sprožilo postopek ustavne presoje zakona o izvrševanju kazenskih sankcij v delu, kjer govori o bolnišničnem zdravljenju. Obsojenka ima hujše zdravstvene težave (večkrat na leto je hospitalizirana, čaka na presaditev srca, ima sladkorno, ledvično in vrsto drugih bolezni), a se ne zdravi v bolnišnici.
Sodišče ji je na podlagi mnenja komisije medicinskih izvedencev izvajanje kazni odložilo že sedemkrat, zadnji prošnji septembra lani pa okrožno sodišče ni ugodilo, saj je glede na spremembo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij presoja sodišča zožena zgolj na ugotavljanje bolnišničnega zdravljenja.
Niso vsi bolni
Zakon so spremenili zaradi problematike izogibanja prestajanju zaporne kazni, najbolj pa je ta izstopala lani z odlaganjem odhoda za zapahe takrat obsojenega Igorja Bavčarja iz zdravstvenih razlogov. Vendar so ustavni sodniki zavrgli pobudo višjih, češ da ti niso pojasnili, zakaj ne morejo oziroma zakaj niso poskusili sporne določbe z uporabo drugih določb zakona ustavnoskladno razložiti tako, da bi bilo zagotovljeno spoštovanje prepovedi mučenja oziroma varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, temveč so takoj, ko so ocenili, da izpodbijana določba vzbuja ustavnopravne pomisleke, vložili zahtevo za oceno ustavnosti.
Igor Bavčar je zavlačeval z odhodom v zapor na podlagi zdravstvenih težav. Foto: Blaž Samec/Delo
Sodišče namreč lahko v skladu s tretjim odstavkom 25. člena zakona (ZIKS-1) v primeru, da dvomi o zagotavljanju ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu za prestajanje kazni za posameznega obsojenca, pridobi mnenje posebne zdravniške komisije (ta sicer še ni imenovana), na kar je v odgovoru na pobudo opozorila vlada. Po mnenju slednje je izpodbijana določba namreč skladna z ustavo, saj iz spornega člena zakona izhaja, da bolnišnično zdravljenje kot razlog za odložitev izvajanja zaporne kazni ni absolutno pravilo, temveč je njegova morebitna pretirana strogost omiljena z možnostjo sodnika, da v posamičnem primeru presodi o zagotavljanju ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu.
Zidarjev primer identičen
Omenjena obsojenka pa ni edina, ki jo zadeva sporna zakonska določba. Na odločitev ustavnih sodnikov čaka tudi Ivan Zidar. Kot je znano, se je po svojem odvetniku pritožil na višje sodišče zoper sklep okrožnega, ki je 4. januarja zavrnilo njegovo prošnjo za ponovni odlog prestajanja 14-mesečne zaporne kazni v zadevi Čista lopata.
Sodišče mu je pred tem dvakrat za leto dni odložilo odhod za zapahe na podlagi ugotovitev izvedencev, da zaradi slabega zdravja za prestajanje kazni ni in ne bo sposoben. Takrat je ocenilo, da izpolnjuje pogoj »hujše bolezni«, kar je bil eden od razlogov, zaradi katerega po takrat veljavnem zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij ni bil sposoben prestajati kazni zapora. S tretjo prošnjo pa Zidar ni bil uspešen, saj je okrožno sodišče skladno s spremenjenim zakonom presojalo zgolj, ali je na bolnišničnem zdravljenju.
Ker Zidarjeve dnevne hospitalizacije po mnenju sodišča ne ustrezajo temu zakonskemu pogoju, je njegovo prošnjo zavrnilo. Zidar se je pritožil na višje sodišče, ki pa je dalo primer v presojo ustavnemu sodišču. To o pobudi, ki se nanaša na Zidarja, še ni odločilo, a je utemeljeno pričakovati, da bo odločilo enako kot v primeru obsojenke in žogico vrnilo višjemu sodišču.
