Borut Brezovar ostal brez odškodnine

Ljubljana – Nekdanji glavni inšpektor za delo Borut Brezovar se za odškodnino lahko obriše pod nosom. S tožbo je od države zahteval 59.473 evrov, saj je prepričan, da mu je bila zaradi ravnanja komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki mu je očitala več nepravilnosti pri delu, storjena krivica. A je njegov zahtevek za okrožnim zavrnilo še višje sodišče.

Brezovarja, ki je inšpektorat za delo vodil 18 let, je vlada Boruta Pahorja aprila 2011 razrešila na predlog takratnega ministra za delo Ivana Svetlika oziroma na poziv protikorupcijske komisije, ki je prejela več prijav suma korupcije. Poleg očitka, da pri kopici prijav ni dovolj učinkovito ukrepal, da bi zaščitil temeljne pravice delavcev, in da je pomanjkljivo ukrepal v postopkih proti Vegradu, so v javnosti odmevala njegova številna predavanja, saj je kot visoki državni uradnik pomembnega nadzornega organa dalj časa za plačilo in nejavno veliko sodeloval z različnimi podjetji in njihovimi poslovodstvi, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije; sporno predavateljsko delo v službenem času mu je na leto prineslo najmanj 20.000 evrov zaslužka.

Priporočila ministru niso načelno mnenje

Brezovar je očitke zavrnil, a se je kljub temu v dogovoru z ministrom umaknil s položaja, nato pa v tožbi, s katero je od države zahteval slabih 60.000 evrov odškodnine, trdil, da je bilo strinjanje z odstopom posledica ravnanja KPK, ki da je zoper njega sprožila medijski pogrom.

Takratni predsednik KPK Goran Klemenčič je na eni od okroglih miz (Študentska borza) o njegovi neustreznosti soglasen sklep komisije napovedal že dan prej, preden je o tem sploh odločala, Brezovar pa je trdil, da ga nihče iz komisije ni o ničemer nič vprašal, da ni bilo nobenega ugotovitvenega postopka, nobene možnosti za pojasnila oziroma obrambo.

Protikorupcijski komisiji je očital tudi, da mu ni poslala osnutka načelnega mnenja pred njegovo javno predstavitvijo in mu ni omogočila ustavno zagotovljene pravice do izjave, temveč je za očitke izvedel iz medijev, vsebina in objava ugotovitev in priporočil pa da sta pomenili poseg v njegove osebnostne pravice, saj je komisija njegovo ravnanje označila za korupcijsko.

Že prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je Klemenčič na Študentski borzi povedal le, da bo komisija naslednjega dne sprejela nekatera priporočila, med katerimi bo tudi poziv ministru za ugotavljanje Brezovarjeve odgovornosti in pripravo končne, bolj celovite analize, kaj se na področju delovne inšpekcije sploh dogaja, nikoli pa ni pozval k odstopu s položaja glavnega inšpektorja za delo.

Višje sodišče prav tako ugotavlja, da ugotovitve in priporočila komisije niso načelno mnenje oziroma posamični upravni akt, s katerim bi se odločalo o Brezovarjevih pravicah, obveznostih in pravnih koristih na področju upravnega prava, zato tudi ni bil upravičen do sodnega varstva pred upravnim sodiščem, ki ga je najprej uveljavljal v tej zadevi; sodno varstvo ima zagotovljeno v pravdi. Ugotovitve in priporočila komisije so bili namenjeni takratnemu ministru, ki bi lahko od Brezovarja zahteval pojasnila in ustrezno ukrepal.

KPK ne odgovarja za poročanje medijev

Glede Brezovarjevih očitkov, da mu v postopku izdaje ugotovitev in priporočil KPK ni bila zagotovljena pravica do izjave, sodišče ugotavlja, da je komisija obravnavala inšpektorat za delo že od leta 2007, konkretne primere je Brezovar poznal, bil je seznanjen s postopki komisije in je o njih tudi podajal odgovore. Sporni akt je bil pripravljen v zvezi z delovanjem in izvajanjem nalog organa, ki ga je vodil Brezovar, in je vseboval ugotovitve o njegovem delu pri dveh primerih, podatke, na podlagi katerih so bile sprejete, ter priporočila in predloge pristojnemu ministru za ukrepanje. Besedilo akta ni objektivno žaljivo, KPK je z vsebino seznanila širšo strokovno in laično javnost pred vročitvijo ministru (nastop predsednika komisije na okrogli mizi Študentska borza) in ob izdaji priporočil (tiskovna konferenca) na način, kot je bilo treba zaradi interesa javnosti. Mediji so ugotovitve povzeli takoj po Študentski borzi in jih posredovali javnosti tudi na neprimeren način še dneve po tem, na kar pa komisija nima vpliva. »Za neprimeren način in obseg (ponavljanje) poročanja medijev o sicer objektivno podanih izjavah KPK lahko odgovarjajo kvečjemu mediji, ne pa tožena stranka,« dodaja sodišče.

Ni protipravnosti

Odškodninske odgovornosti države tako ni, ker Brezovarjeve človekove pravice z izdajo tega akta niso bile kršene. Ključna ugotovitev je, da se vse, kar je zapisala KPK v spornem besedilu, nanaša na Brezovarjevo opravljanje javne funkcije, v zapisu pa ni vrednostnih sodb, temveč le povzetek ugotovljenega stanja (suma korupcijskih dejanj) s predlogom ukrepov. Res je omenjanje korupcije lahko žaljivo, vendar sodišče poudarja, da je protipravnost izključena, kadar se kdo o kom žaljivo izrazi v resni kritiki pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja – slednjega sodišče ni ugotovilo ne v besedilu akta ne v seznanjanju javnosti z njim.

Poleg tega Brezovar ni dokazal, da bi mu zaradi ravnanja države nastala premoženjska ali nepremoženjska škoda, kar je bil dodaten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Brezovar je domnevne premoženjskopravne posledice oziroma izgubo višjih dohodkov vezal ravno na prenehanje svoje funkcije, čeprav je s položaja glavnega republiškega inšpektorja odstopil sam, še poudarja sodišče.