Tiskane izdaje
Ljubljana – Konec leta je med drugim tudi priložnost, ko predsednik republike lahko ugodi prošnjam za pomilostitve obsojencev. Večina jih gre mimo oči javnosti, nekatere pa dvignejo precej prahu. Milan Kučan, Janez Drnovšek in Danilo Türk so bili bolj ali manj radodarni, Borut Pahor pa je do pomilostitev precej zadržan.
Postopek za pomilostitev se začne na pobudo obsojenca, prošnjo pa lahko vložijo tudi njegov zakonski ali zunajzakonski partner, krvni sorodnik v ravni črti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik.
Prošnjo je treba vložiti pri sodišču, ki je izreklo prvostopenjsko sodbo, sodišče nato zbere vse podatke o obsojenčevih socialnih in premoženjskih razmerah, pozanima se o njegovem življenju pred prihodom za zapahe, o tem, kako se vede za rešetkami, in o drugih okoliščinah, pomembnih pri odločanju o pomilostitvi. Mnenje o upravičenosti pomilostitve pove tudi tožilec, nato dokumentacijo z mnenjem sodišča in drugih inštitucij dobi pravosodni minister, ministrstvo pa za predsednika države pripravi poročilo, v katerem se o pomilostitvi izreče tudi pravosodni minister.
Predsednik republike daje pomilostitev tudi za kazniva dejanja, določena s kazenskimi zakoni drugih držav, če je storilec naš državljan in če je tako določeno v mednarodnih pogodbah, ne more pa pomilostiti obsojenca, ki prestaja kazen zapora v naši državi po sodbi mednarodnega kazenskega sodišča. Zakon pozna tudi pomilostitev po uradni dolžnosti, a to vedno predlaga minister za pravosodje, pri čemer so merila za pomilostitev približno enaka kot za pomilostitev na prošnjo obsojenca.
Razlika med amnestijo
Amnestija je v pristojnosti zakonodajne veje oblasti, pri nas je to državni zbor, pomilostitev pa spada pod pristojnost izvršilne veje. V Sloveniji lahko akt o pomilostitvi izda le predsednik republike. Prva in za zdaj edina amnestija v samostojni Sloveniji je bila pred več kot desetimi leti.
Milan Kučan, ki je bil na čelu države dva mandata, je pomilostil 200 obsojencev. Nekdanji predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek je v svojem mandatu pomilostil 99 zapornikov. Največ prahu v javnosti je dvignila pomilostitev Danila Kovačiča, tedanjega direktorja Hita, ki je po dolgotrajnem sojenju dobil tri leta in osem mesecev zapora. Drnovšek je poudaril, da je pomilostitev po svoji definiciji akt milosti, ki ga lahko podeli predsednik.
Prah je dvignila še Drnovškova pomilostitev preprodajalca mamil Ivana Tomanoviča. Predlog za pomilostitev je podal pravosodni minister po predhodnem pozitivnem mnenju tožilstva in sodnega senata, Drnovšek jim je le sledil.
Drnovšek je predčasno izbrisal obsodbo dvema nekdanjima policijskima specialcema, Darku Zidanskemu in Matjažu Kercu, ki sta skupaj z Domnom Vivodom, ki mu je Drnovšek obsodbo izbrisal nekaj mesecev pred njima, ter pokojnim Zdenkom Poljškom, pred leti oropala zakonca Högler v Celovcu. Hkrati pa je kazen skrajšal zaradi več kaznivih dejanj obsojenemu Igorju Miškoviću, najbolj znanemu po tem, da je priskrbel pištolo Ivanu Periću. Z njo je Perić potem v Rovinju ubil svojo mater, njenega moža in svojega polbrata, za kar je dobil trideset let zapora.
Danilu Türku so očitali, da je v primeru Vorena Pavliča pomilostil preprodajalca kokaina, ki se je skrival na Hrvaškem in »v miru lovil ribe«. Pavlič je bil pomiloščen, še preden je bil obsojen, kar se zgodi izjemoma. Vzrok je bil, da ni bil sposoben niti sodelovati na sojenju niti prestajati kazni. Po mnenju komisije za izvedenska mnenja iz leta 2005 in tudi po mnenju ekipe strokovnjakov, ki so nadzirali njegovo rehabilitacijo, si je Pavlič v avtomobilski nesreči nepopravljivo poškodoval možgane.
Predsednik Pahor se pomilostitvam izogiba
Predsednik republike Borut Pahor do zdaj ni podpisal pomilostitve za nikogar, nekaj dvignjenih obrvi je povzročila njegova odločitev izpred nekaj mesecev, da ne bo pomilostil brežiške zdravnice Nade Cesarec, ki je bila obsojena na zaporno kazen. Pahor je odločitev sprejel po tem, ko je pridobil vsa mnenja, med drugim tudi komisije za pomilostitve, ki je njegov posvetovalni organ.
Odgovora na vprašanje, kakšno je bilo mnenje komisije, iz predsednikovega urada niso poslali, članica komisije in nekdanja varuhinja človekovih pravic psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik pa je povedala, da je bila za predlog, naj komisija predsedniku države predlaga, da se zaporna kazen spremeni v pogojno.
Na vprašanje, ali ima predsednik republike letos v načrtu kakšno pomilostitev, so nam iz njegovega kabineta odgovorili, da Borut Pahor o zadnjih prošnjah, ki so bile obravnavane na seji 11. decembra 2013, še ni odločal.
