Šrotu milejša kazen, toda obsodba potrjena

Višje sodišče Bošku Šrotu znižalo zaporno kazen s štirih let in dveh mesecev na tri leta in deset mesecev.

čet, 28.01.2016, 11:23; spremenjen: 17:38

Ljubljana - Boško Šrot, ki prestaja pet let in devet mesecev zaporne kazni po pravnomočni sodbi zaradi nezakonite prodaje delnic Istrabenza, bo za zapahi moral preživeti skupno devet let in pet mesecev. Višje sodišče je namreč potrdilo obsodbo zaradi zlorabe položaja pri financiranju menedžerskega prevzema Pivovarne Laško, le da mu je nekoliko znižalo kazen. Za soobsojenega Matjaža Rutarja pa je sodbo spremenilo in ga oprostilo vseh očitkov.

Kot je znano, je okrožno sodišče nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško, ki je bil v spornem obdobju tudi (so)lastnik oziroma direktor podjetja Atka Prima, spoznalo za krivega zlorabe položaja pri financiranju menedžerskega prevzema družbe. Nekdanjega direktorja Infond Holdinga Matjaža Rutarja je zaradi pomoči pri tem obsodilo na dve leti in pol zapora, medtem ko je nekdanjo Šrotovo svetovalko Vesno Rosenfeld zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe o pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja. Atka Prima je po odločitvi sodišča odgovorna za zlorabo položaja in je bila obsojena na plačilo 50.000 evrov denarne kazni.

Sodba Šrotu očita, da se je njegov naklep kazal v tem, da je vedel, da posojila, ki so jih hčerinske družbe (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo) dale družbama Infond Holding in Center Naložbe, ne bodo vrnjena in da je odvisnim družbam odredil dajanje posojil v položaju, ko njihove vrnitve v skladu s pogodbenimi zavezami sploh ni mogel pričakovati. Odredil je namreč sklepanje posojilnih pogodb med odvisnimi družbami kot posojilodajalkami ter Infond Holdingom in Centrom Naložbami kot posojilojemalcema, ki ju je tudi posredno kapitalsko obvladoval prek podjetij Atka Prima in Kolonel.

Višje sodišče ni podvomilo o dokazni oceni sodišča prve stopnje, da so bili predstavniki odvisnih družb nedvomno zavedeni glede Šrotovega zatrjevanja, da se posojila uporabljajo zakonito oziroma za namene tekočega poslovanja Infond Holdinga, poleg tega predstavniki posojilodajalk, ki so se srečevali na tako imenovanih finančnih koordinacijah, niso imeli celovitega vpogleda v obseg ter porabo danih posojil, niti v finančno situacijo Infond Holdinda. Ravnanje predstavnikov odvisnih družb, ki ga je obramba ves čas postopka skušala »kriminalizirati«, tudi po mnenju višjega sodišča nima znakov kaznivega dejanja. Višje sodišče tako meni, da ne more biti nikakršnega dvoma, »da je finančno izčrpavanje družb v skupini Pivovarne Laško ob odsotnosti ekvivalentnih protidajatev ali morebitnih nadomestil odškodninske narave v nasprotju z interesi lastnikov družb in pomeni poslovno nezvestobo obtoženca kot direktorja obvladujoče družbe do njenih lastnikov«, pri čemer je okrožno sodišče pravilno pojasnilo tudi vlogo krovne družbe koncerna, Atke Prima.

Rutarju oprostilna sodba

Višje sodišče še poudarja, da se Šrotu ne očita, da bi »vnaprej« oziroma »ves čas« vedel, da Mercatorja ne bo mogoče prodati, temveč da izvedeni dokazi v zadostni meri kažejo, »da prodajalec (sprva Infond Holding, kasneje pa konzorcij več družb) sploh ni izkazal nobenega interesa realizirati domnevno nameravane prodaje, in to izključno iz razlogov na strani prodajalcev«. Višje sodišče je pritrdilo tudi stališču okrožnega o odgovornosti Atke Prima, zato je pritožbo odvetniške družbe Čeferin in partnerji zavrnilo.

So se pa višji sodniki strinjali s stališčem Šrotovega zagovornika Blaža Kovačiča Mlinarja, da okrožno sodišče ni ravnalo pravilno, ko je kot oteževalno okoliščino za Šrota pri odmeri kazni štelo obsodbo v zadevi Istrabenz. Postopka so najprej obravnavali skupaj, nato so ju razdružili, zgolj formalna ločitev postopkov pa ne more iti obtoženemu v škodo, tako da bi se obsodba v zadevi Istrabenz štela kot predkaznovanost (v tej zadevi je Šrot vložil ustavno pritožbo). Zato mu je višje sodišče znižalo kazen za štiri mesece, kar je narekovalo tudi znižanje enotne zaporne kazni - ta je zdaj devet let in pet mesecev.

Kar zadeva Rutarja, pa je višje sodišče v celoti pritrdilo njegovima zagovornikoma Mateju Erjavcu in Mitji Jeleniču Novaku, da v opisu Rutarjevega ravnanja niso podani znaki kaznivega dejanja pomoči Šrotu pri zlorabi položaja v nadaljevanju, saj iz opisa, ki je toliko »nejasen, nekonkretiziran in nedoločen ter nedorečen«, ne izhaja, kako je Rutar pomagal Šrotu in pri katerem konkretnem dejanju.

Očitek Rutarju je namreč bil, da je kot direktor Infond Holdinga s sklenitvijo posojilnih pogodb s pivovarno ter družbami iz njene skupine, na podlagi katere so te posodile Infond Holdingu skupno 54,3 milijona evrov, kot tudi z nadaljnjo porabo tega denarja pomagal Šrotu pri izvajanju kaznivega dejanja.

Višje sodišče je zato sodbo zanj iz obsodilne spremenilo v oprostilno. Oškodovane družbe (Pivovarni Laško in Union, Fructal, Radensko in Delo) je napotilo na pot pravde. S sodbo pa se bodo po vsej verjetnosti ukvarjali na vrhovnem sodišču, saj je odvetnik Kovačič Mlinar, ki te uradno sicer še ni prejel, napovedal vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Šrot in Atka Prima, nekdanja krovna koncernska družba, prek katere je Šrot obvladoval pivovarno, morata sicer po še ne pravnomočni sodbi v gospodarskem sporu Delu vrniti 10,27, Pivovarni Union pa 51,21 milijona evrov.


Prijavi sovražni govor