Božal je konje, ki jih ni rad božal

Škocjanski zatok. Zaradi mučenja kamarških konj v koprskem rezervatu 29-letniku grozi eno leto zapora.

Objavljeno
23. oktober 2014 20.51
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Koper − »Konji so mi bili čudni, ker so bili različnih barv ... Sem jih hotel pobožati ... Jih nisem redkokdaj božal ... Jih nisem rad božal ...« Tako je nizal nenavadne misli 29-letni Igor Cigoj iz okolice Kopra, proti kateremu se je pred Okrajnim sodiščem Koper včeraj začela kazenska obravnava zaradi domnevnega hudega mučenja dveh kobil v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ki je lani sprožilo ogorčenje slovenski javnosti.

Državna tožilka Natalie Volčič Ivanič je pojasnila, da je Igor Cigoj obtožen kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu kazenskega zakonika. Po obtožnici naj bi Igor Cigoj 5. julija 2013 surovo ranil živali, jih mučil in jim povzročil trpljenje tako, da je na kratko privezal mlado kobilo (približno dobro leto staro žrebičko Cabidoule), ji zadal 32 ureznin po koži in trupu in deset ureznin po glavi tako, da ji je trajno prizadel sinusno kost in še zdaj težko diha.

Starejši (osem let stari) kobili Rižani pa je prizadejal 25 ureznin. »Oba konja sta psihično in fizično trajno pohabljena,« je povedala okrožna državna tožilka. Dodala je, da se je storilec konec julija lani ponovno vrnil na kraj zločina in odrezal lesene ročaje s poljskega orodja, v neposredni bližini ograde, kjer se je tri tedne prej zgodilo okrutno mučenje dveh kobil.

Nataša Šalaja, vodja naravnega rezervata Škocjanski zatok, je na včerajšnjem pričanju pojasnila, da so bile v ogradi zaprte tri kobile (zaradi socializacije in bolezni), da je ob napadu ena podrla del ograde in zbežala. Hudo ranjeni drugi dve kobili so odpeljali na Veterinarsko kliniko v Ljubljani, kjer so ju šivali vso noč do sedme ure zjutraj. Še posebej hude posledice ima žrebička Cabiodoule, saj težko diha, smrček ima postrani, vse kaže, da je zastala tudi njena rast. Račun dolgotrajnega zdravljenja obeh kobil znaša 7487 evrov. Šalaja je opozorila, da je storilec prišel še večkrat do ograde. Nekajkrat je prebarval tiste dele ograde, ki so bili poškropljeni s krvjo ubogih kobil.

Čeprav je Igor Cigoj na zaslišanju deloval kot motena osebnost, ki ni odgovarjala najbolj natančno in zbrano na postavljena vprašanja, pa se je ujel na očitni neresnici. Najprej mu je njegov zagovornik Milan Krstič predočil fotografije porezane, pobarvane ograje in porezanega orodja ter ga je vprašal, ali je on storil ta dejanja. Cigoj je dejanja zanikal in dodal, da ni bil v rezervatu po tem, ko so konje umaknili.

Na tožilkino vprašanje, kako ve, da konjev ni bilo več, je odgovoril, da je sam videl, da jih ni bilo. »Kako ste videli, če ste prej rekli, da vas po odhodu konjev ni bilo več tja,« je vprašala Natalie Volčič Ivanič, na kar je odgovoril: »Verjetno sem šel kdaj na sprehod.«

Odvetnik Krstič je ves čas vztrajal, da sodišče napačno vodi postopek, saj bi moralo nesporno ugotoviti, ali je obdolženec sploh sposoben spremljati obravnavo. Predvsem pa, da bo sodišče moralo njegovemu varovancu dokazati kaznivo dejanje. Predlagal je vrsto prič, izvedencev psihitarične stroke in ponovno preverjanje analize vzorcev DNK, saj naj bi bil na vrvi odkrit še DNK neke tretje osebe. Krstič je dejal, da sam ne bi imel zadržka, če bi konja soočili z obdolžencem, če bi reakcija konj lahko bila dokazni predlog.

Izvedenec specialist psihiater Dragan Terzič, ki je lani pregledal Cigoja, je povedal, da ima shizoidno osebnostno motnjo, zaradi katere bi bilo nujno, da bi se glede na osebnostne karakteristike moral redno psihiatrično (ambulantno) zdraviti, ker bi se na ta način preprečilo, da bi se kdaj v bodočnosti razvile kakšne težje oblike duševnih motenj. »V sedanjem stanju je možnost ponovitev dejanja zelo majhna,« je dejal psihiater Terzič. »Toda on kljub tej motnji dobro razume situacijo, v kateri je, in se točno zaveda svojega početja. Ko se je treba postaviti zase, ko misli, da je normalno, da izpove določene stvari, tedaj tudi prikroji resnico, kar samo pomeni, da točno ve, kaj se dogaja in na kakšen način se mora braniti,« je dejal Terzič.