Tiskane izdaje
Portorož – Na Policijsko upravo Koper so v torek zvečer dobili prijavo, da je nekdo iz ribogojnice iz portoroškega ribolovnega rezervata ukradel večjo količino gojenih brancinov. Natančnejših podatkov nam na policijski upravi in ribogogojci niso hoteli dati, ker bi to lahko škodilo interesu preiskave.
V ribogojnici Fonda so prizadeti, saj gre očitno za kraje, ki se ponavljajo že dalj časa in so jim povzročile precejšnjo škodo.
Piranski ribiči, še posebno dosedanja vodja izlova cipljev Zlatko Novogradec in Fabio Steffe (drugi je iz Kopra), so nas zadnje čase večkrat opozorili, da so razmere v ribolovnem rezervatu skrb vzbujajoče, saj v njem ne manjka krivolovcev. Ti pogosto in nekaznovano ribarijo v rezervatu brez slehernih omejitev. To seveda dodatno vpliva na rezervat in življenjske razmere ribjih jat v njem. Pri tem so ribiči, ki imajo posebna dovoljenja za omejen izredni izlov rib v rezervatu, prepričani, da državne službe ne naredijo dovolj, da bi učinkovito varovale skupno oziroma državno premoženje.
»Gre za zelo velike barabine«
Krivolov je samo eden od problemov v rezervatu. Drugi problem so kraje iz ribogojnic. Ribogojnica Fonda (edina v slovenskem delu Piranskega zaliva) ima na platformah z ribjimi kletkami tudi čuvaje, očitno pa ti niso bili dovolj učinkoviti.
Podrobnosti o tem, na kakšen način so zlikovci kradli ribe, nam ribogojci nočejo razkriti. Vemo pa, da so inšpektorji že zasačili posameznike, ki so prodajali brancine na črno, in to kar s kombijem, na parkirišču pred enim ali drugim trgovskim centrom. »Tisti, ki so kradli brancine iz kletk, zagotovo niso ribiči. Pravim ribičem bi se bolj izplačal krivolov, saj bi ulovili več in tveganje je bistveno manjše kot ropanje iz ribogojnih kletk,« nam je namignil eden od piranskih ribičev, ki noče biti imenovan.
Ugibamo lahko, da so tatovi delali na takšen način (in ob takšnem času), da jih čuvaji niso mogli opaziti. Verjetno so dobro seznanjeni z načinom delovanja in nadzora ribogojnic. Možno je tudi, da so povezani s katerim od čuvajev. Plavajočim kletkam so se sredi noči približali neopazno in iz njih pobirali manjše količine rib, ki so jih potem po preizkušenih kanalih prodajali gostiščem in ribarnicam ali pa drugim ribičem, ki so potem zanje preprodali »ulov«.
Kilogram velikih brancinov na trgu dosega vrednost približno 20 evrov (v ribarnicah je cena še višja, zaradi pribitkov). Stokilogramski plen brancinov lahko navrže 2000 evrov najlažjega, vendar nepoštenega zaslužka. Samo mislimo si lahko, kako nekatere srbijo prsti.
»Gre za zelo velike barabine, o katerih ne morem povedati ničesar. Tudi zato, ker so že bile grožnje s smrtjo. Jaz natančno vem, kdo to počne, zdaj je samo treba do njih priti in poskušati povrniti nastalo škodo,« nam je povedala Irena Fonda, ki jo je razkritje očitno prizadelo. V ribogojnici vsako leto pridelajo približno 100 ton brancinov in zaposlujejo 22 ljudi. S to dejavnostjo je povezana tudi dejavnost številnih gostincev in trgovcev. V morju imajo približno en milijon mladic, seveda pa mnoge od njih ne dočakajo komercialne velikosti zaradi najrazličnejših vzrokov. Eden je prav ta, o katerem pišemo. Vsi tisti, ki spoštujejo zakonodajo, samo upajo, da bodo varuhi reda enkrat naredili red tudi na morskih njivah.
