Tiskane izdaje
Ljubljana – Osemindvajsetletni Dominikanec Emerito Almonte Almonte je tudi po odločitvi ljubljanskega višjega sodišča zagrešil kaznivi dejanji poskusa uboja v prekoračenem silobranu. Višji sodniki so mu potrdili enotno zaporno kazen treh let in dveh mesecev, ki mu jo je maja lani izreklo okrožno sodišče.
Okrožno sodišče je Almonteja obsodilo, ker je 26. marca lani pred lokalom Jurček v Depali vasi z nožem zamahnil proti Luki Vodebu in Jaki Flisu, tako da je Vodeba zabodel v levo stran prsnega koša. Rezilo je prebodlo jetra, zaradi česar bi bilo lahko njegovo življenje v nevarnosti, Flisa pa je zabodel v desno stegno, v spodnji del hrbta in medenico. Enkrat je zamahnil s takšno močjo, da je konica rezila obstala v mobilnem telefonu, ki ga je imel Flis v žepu, in to mu je najverjetneje rešilo življenje.
Sodniki so Dominikancu ob uporabi omilitvenih določil za vsako kaznivo dejanje določili leto in osem mesecev zapora ter mu kazni nato združili v enotno zaporno kazen v trajanju treh let in dveh mesecev. Sodišče je ugotovilo, da je bil Almonte pred lokalom izzvan in da se je očitno branil pred oškodovancema in še enim moškim, a je bil njegov odziv pri tem pretiran. Sodišče je oba oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom (vsak terja 15.000 evrov) napotilo na pravdo.
Pritožbi zavrnjeni
Tožilstvo, ki je predlagalo enotno kazen šestih let zapora oziroma za vsako kaznivo dejanje po tri leta in šest mesecev, se je proti sodbi pritožilo, pritožbo je vložila tudi obramba, ta je predlagala izrek oprostilne sodbe oziroma vsaj znižanje kazni ali razveljavitev sodbe in ponovno sojenje. A je višje sodišče zavrnilo obe pritožbi in potrdilo prvostopenjsko sodbo v celoti.
Višje sodišče je pritrdilo ugotovitvi, da je bil pred lokalom nedvomno napad na obtoženca, zagovor obdolženega pa potrjuje tudi mnenje izvedenca medicinske stroke, da je utrpel prav takšne poškodbe, kot jih je opisoval v zagovoru.
Že sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj ne verjame oškodovancema, češ da je Almonte napačno razumel morebitne glasnejše besede pred lokalom, nato pa »naenkrat znorel« in ju začel zabadati, kar je tudi po mnenju višjih sodnikov neverjetno in izkustveno nesprejemljivo ter v nasprotju s siceršnjo umirjenostjo in nekonfliktnostjo obdolženega. Sodišče se pri tem ni ukvarjalo z vprašanjem, s kakšnim motivom se je trojica spravila nad Almonteja oziroma ali je pri tem morda šlo za napad obritoglavcev, kot je zatrjeval obtoženi. Ker motiv za napad oškodovancev na obtoženca ni zakonski znak očitanih kaznivih dejanj, ni pomembno, da med postopkom ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, ali Flis in Vodeb pripadata obritoglavcem, ugotavlja višje sodišče.
Kazen primerna in pravična
Obramba je zatrjevala, da obtoženčevo ravnanje oziroma njegova nujno potrebna obramba pred hkratnim napadom oškodovancev ni bila nesorazmerna oziroma da ni prekoračil meje silobrana. Almonte se je zagovarjal, da ni nikogar nameraval ubiti, temveč se je le branil pred napadalci. Sodišče ne dvomi, da je bil napaden in da mu v kritičnem trenutku ni nihče pomagal, a sta bila napadalca goloroka, poudarja višje sodišče, poškodbe, ki jih je utrpel Almonte, pa ne kažejo na to, da sta bila udarec in brca, ki ju je prejel, zelo intenzivna.
Že okrožno sodišče je izrecno navedlo, da bi napad lahko odvrnil tako, da bi uporabil le fizično silo ali pa z nožem zagrozil, o pravilni presoji sodišča, da je konkretna Almontejeva obramba presegla mejo, ki je zadoščala za odvrnitev napada, pa govorijo tudi poškodbe, ki sta jih utrpela oškodovanca, sklepa višje sodišče. To meni tudi, da sta izrečeni kazni primerni in pravični, enotna zaporna kazen pa je tudi sorazmerna teži kaznivih dejanj in stopnji obdolženčeve krivde.
