Koprsko okrožno državno tožilstvo je na podlagi odločitve ustavnega sodišča, da je neustaven člen zakona o policiji, po katerem so hranili profil DNK nepravnomočno obsojenih ljudi, moralo iz obtožnice umakniti vse dokaze, povezane s sledmi DNK, te pa so bile podlaga, da so kriminalisti prišli na sled osumljenega mučitelja osemletne Rižane in mlade kobile Cabidoule in sestavili obtožni predlog. Zaradi zamenjave službe koprske okrajne sodnice Mirjane Gontarev se bo sojenje preselilo na novogoriško okrajno sodišče.
Odprte rane
Napadalec je obema prizadejal globoke rane in ureznine po vseh delih telesa. Še najbolj jo je skupila Cabidoule, ki je imela na več krajih zlomljeno nosno kostnico. Po klicu na pomoč sta kobili oskrbela veterinarja Mitja Murko in Milan Hren, še istega dne je DOPPS organiziral prevoz v veterinarsko kliniko Univerze v Ljubljani, kjer je zdravljenje prevzela Vesna Kadunc Kos. Med zdravljenjem kobil na kliniki so koprski policisti in kriminalisti na podlagi analiz profila DNK nacionalnega laboratorija za forenzične preiskave prišli na sled tedaj 28-letnemu Igorju Colji.
Obdolženi napad zanika
Na začetku sodne obravnave oktobra lani na koprskem okrajnem sodišču je obtoženi Colja zanikal, da bi se znesel nad kobilama. Sojenje se je začelo ob navzočnosti psihiatra, ki je v sodni preiskavi pregledal tedaj še osumljenega fanta. Ker je okrajna sodnica Mirjana Gontarev, ki ji je bil dodeljen primer, zamenjala službo, se bo sojenje preselilo na novogoriško okrajno sodišče, seveda brez najtrdnejših dokazov proti obtoženemu. Ti so, kot omenjeno, iz kazenskega spisa odstranjeni, saj je ustavno sodišče pred časom odločilo, da je člen zakona o policiji, ki je dovoljeval hranjene podatkov nepravnomočno obsojenih ljudi, neustaven. Policija je Colji kot osumljencu že prej vzela bris sline, postopek proti njem pa se ni končal s pravnomočno obsodbo.
Lani, ko se je začel sodni proces proti osumljenemu mučitelju, je Borut Mozetič iz DOPPS pojasnil vzroke, zakaj še noče izdati lokacije, kje sta kobili. »Lahko samo povem, da sta pri enem od skrbnih rejcev konj, za katerega smo prepričani, da bo zanju skrbel, kot se spodobi. Po vseh pogovorih z veterinarji in rejci, ki so po napadu imeli kobili v oskrbi, bi ju lahko vrnili tudi v rezervat, saj okolje, v katerem je bil storjen zločin, ne bi vplivalo na njuno počutje. Toda dokler se po sodni poti ne bo sklenil postopek proti obdolženemu, si ne bomo privoščili nobenega tveganja.«