Tiskane izdaje
Štirinajst let in sedem mesecev zapora je bila enotna zaporna kazen, ki jo je zaradi uboja Branimirja Bajdeta, odvzema motornega vozila (traktorja) in ob preklicu pogojne obsodbe slišal Asmir Sulejmanović z vzdevkom Janko. Senat pod predsedstvom okrožne sodnice Špele Koleta je sklenil, da tožilstvu ni uspelo dokazati, da je Sulejmanović moril zaradi koristoljubja (zagrožena zaporna kazen od 15 do 30 let zapora), zato so ga namesto kaznivega dejanja umora obsodili zaradi uboja, za kar je zagrožena do največ 15-letna zaporna kazen.
Bajdetova življenjska pot se je tragično končala 20. junija lani na Ključevici pri Trbovljah, kjer mu je Sulejmanović s traktorjem zapeljal čez glavo in zgornji del trupa. V tem delu se strinjata tako obramba kot tožilstvo, le vzroki so povsem drugačni. Medtem ko obtoženi in odvetnica Irena Ferme vztrajata, da je šlo zgolj za nesrečo, ki je obtoženi ni mogel preprečiti, je tožilstvo prepričano, da je Bajdeta, ki mu je bil tako rekoč nadomestni oče, hladnokrvno umoril zaradi denarja, čeprav naj bi vzel le kakšnih 250 evrov.
Priče, forenziki in izvedenca na strani tožilstva
Po izrečeni kazenski sankciji sta se na višje sodišče s pritožbo obrnili okrožna državna tožilka Ana Bučar Brglez in odvetnica Fermetova. Prva vztraja, da je obtoženi moril iz koristoljubja in bi bila pravična 30-letna zaporna kazen že zaradi tega kaznivega dejanja. Če bi ji višji sodniki v tem delu prisluhnili in dodali še protipravni odvzem traktorja, s katerim se je po dejanju odpeljal obtoženi, ter preklicali pogojno obsodbo, pa bi bila zaporna kazen po veljavni zakonodaji povsem enaka, 30 let. Če pa bi se, tako tožilka Bučar Brglezova, višji sodniki strinjali s pravno kvalifikacijo uboja, pa ne vidi razloga, zakaj obtoženemu ne bi prisodili 15 let zapora, ko bi sešteli še druge grehe, pa bi ga morali po njenem prepričanju obsoditi na skupaj 16 let in dva meseca zapora.
Obtoženi Sulejmanović, ki se v preiskavi ni zagovarjal, v nadaljevanju pa se je branil, da je šlo za nesrečo, poskuša ob pomoči zagovornice Fermetove z zgodbo o nesrečnem spletu okoliščin prepričati drugostopenjske sodnike.
Sodnica poročevalka Alijana Ravnik je na seji višjega sodišča povzela, da se je senat okrožnih sodnikov pri sodbi oprl na izpovedbe prič, čeprav očividcev tragičnega dogodka resda ni bilo, forenzične analize in ugotovitve izvedencev za sodno medicino Armina Alibegovića in sodnega izvedenca za avtomobilske stroke Vekoslava Kamnikarja. Ta sta se strinjala – ni šlo za nesrečo.
»Dežurni krivec«
Obtoženi je v pisnem zagovoru trdil, da je vse, kar je tistega dne naredil, sedel na traktor in nato speljal. To je kot ponavadi storil zelo »bliskovito, divje«. Nato pa je kar naenkrat pred seboj zagledal senco, nagonsko zavrl in zaslišal pok. Takoj je skočil s traktorja in tam videl grozljiv prizor. Prizna pa, da je izmaličeno truplo Bajdeta potem z verigo zapel za traktor in odvlekel stran ter odvrgel v globel. Prav zato bi ga odvetnica Fermetova spoznala za krivega le skrunitve trupla. Ima tudi pojasnilo, zakaj, če se je res zgodila nenavadna tragična nesreča, ki pa izvedencev ni prepričala, Sulejmanović ni poklical policije. »V lokalnem okolju je bil za policijo dežurni krivec,« je navrgla pred tričlanskim senatom višjega sodišča. Oprostila bi ga tudi očitkov odvzema motornega vozila, saj da je traktor z dovoljenjem pokojnega uporabljal že prej in zaradi pravniškega neznanja ni vedel, da po smrti »prenehajo tovrstne pravice«. Za nameček pa je dodala še, da se je s traktorjem odpeljal le do Radeč, naprej v Celje pa je šel s taksijem.
Prav taksistova izjava je bila za obtoženega tudi obremenjujoča, saj je povedal, da je imel Sulejmanović takrat pri sebi več denarja, kar dokazuje, da ga je vzel pokojniku. Sulejmanović je taksista spraševal še, koliko bi stala vožnja do Bosne in Hercegovine. Tako se je že po mnenju prvostopenjskih sodnikov želel izogniti kazni zaradi storjenega kaznivega dejanja.
Višja državna tožilka Katjuša Čeferin je na seji med drugim izpostavila, da gre obtoženemu vsekakor očitati umor tudi zato, ker je sam povedal, da je denar pokojniku vzel takoj, kar še dokazuje, da ga je gnalo koristoljubje. Na nasprotni strani je bilo, pričakovano, iz ust Fermetove znova slišati, da ne gre ne za umor ne uboj, ampak le za skrunitev trupla.
Obtoženi, za katerega so že okrožni sodniki izpostavili, da niso našli niti ene olajševalne okoliščine, dogodka pa niti malo ni obžaloval, je priložnost za kesanje zamudil tudi na seji višjega sodišča. V odgovoru je bil skop, da »vztraja pri besedah zagovornice«.
Višji sodniki bodo prek prvostopenjskih kolegov odločitev sporočili pisno v prihodnjih dneh oziroma tednih.
