Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustavno sodišče je pritrdilo Otu Brglezu, nekdanjemu direktorju družbe Kograd Igem, ter zanj in za družbo razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča v primeru preprodaje trgovskega centra Primskovo. Brglez in Kograd Igem sta bila obsojena zaradi pomoči Binetu Kordežu pri preprodaji trgovskega centra in oškodovanja Merkurja za približno devet milijonov evrov.
Kordeža so septembra 2012 na okrožnem sodišču obsodili na pet let zapora in plačilo 39.504 evrov, nekdanjo finančnico Merkurja Janjo Krašovec in nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza na poldrugo leto zapora, družbi pa so izrekli 100.000 evrov denarne kazni. Po pritožbi tožilstva je višje sodišče maja 2013 Kordežu kazen zvišalo na šest let in pet mesecev zapora. Za Brgleza je sodbo spremenilo tako, da mu ni izreklo stranske denarne kazni 16.460 evrov, zanj je razveljavilo tudi odločbo o premoženjskopravnem zahtevku ter v tem delu vrnilo zadevo v novo sojenje.
V ponovljenem sojenju oktobra 2013 je okrožno sodišče Brglezu naložilo plačilo 9,024.603 evrov, višje sodišče pa je maja 2014 tako odločitev potrdilo. Nekdanjega člana uprave Merkurja Milana Jelovčana, na prvi stopnji obsojenega na dve leti zapora, so višji sodniki drugič povsem oprali krivde, saj dvomijo, da je res vedel vse o nezakonitih manevrih soobtoženih.
Za Kordeža kršitve upoštevali, za Brgleza ne
Vrhovno sodišče je novembra 2014 ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti in zanj razveljavilo sodbo, ker je obstajalo nasprotje med razlogi sodb višjega sodišča glede višine protipravne premoženjske koristi družbenikov Merfina in načinu njenega izračuna. Ker gre za odločilno dejstvo, je šlo za absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki že sama po sebi zahteva razveljavitev pravnomočne sodbe, kot relativno bistveno kršitev postopka pa so vrhovni sodniki opredelili zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke za izračun protipravne premoženjske koristi. Ponovljenega sojenja za Kordeža sicer ni bilo, ker je s tožilstvom sklenil dogovor in priznal krivdo za 11 kaznivih dejanj (od prodaje centra Primskovo in prenosa preostalih centrov na družbo HTC Dva pa do financiranja lastninjenja Merkurja prek obvodov), sodišče pa mu je določilo sedem let in pol zapora.
Soobsojeni Krašovčeva, Brglez in Kograd Igem z zahtevo za varstvo zakonitosti niso bili uspešni, a sta bila Brglez in Kograd Igem zato uspešna z ustavno pritožbo. S tem ko je vrhovno sodišče delno ugodilo le Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne pa tudi zahtevam Brgleza in Kograda Igema, je namreč kršilo njuno ustavno pravico do enakosti pred zakonom.
Kršitvi, ki ju je vrhovno sodišče ugotovilo za Kordeža, se nanašata na obstoj zakonskega znaka kaznivega dejanja, Brglez in pravna oseba pa sta bila obsojena ravno za pomoč pri tem kaznivem dejanju. Zato bi moralo vrhovno sodišče ali upoštevati ti kršitvi tudi v njuno korist ali pa navesti razumen razlog, zakaj ju ni. Ker tega ni storilo, ustavno sodišče ne more presojati, ali je imelo vrhovno sodišče razumen razlog, da je kršitvi upoštevalo le pri Kordežu in ne tudi v korist Brgleza in pravne osebe na podlagi instituta beneficium cohaesionis (ta preprečuje, da bi bila odločba, ki se nanaša na dva ali več obdolžencev, različna za obdolžence, glede katerih je podano isto dejansko in pravno stanje).
Ustavni sodniki so sodbo vrhovnega sodišča soglasno razveljavili in mu jo vrnili v ponovno odločanje.
