Bulmastifi so Metko Zorc krstili za kinologinjo

Zorčevi, ki pravi, da je šele po napadu postala strokovnjakinja za pse, so domnevno zamolčali, da so psi nevarni.
Objavljeno
24. februar 2012 20.01
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika

Ljubljana - Posledice napada treh bulmastifov še vedno čuti Metka Zorc, ki je pred leti sodelovala pri poskusu resocializacije psov, ki so kasneje ubili svojega lastnika Sašo Baričeviča. Zorčevi, ki pravi, da je šele po napadu postala strokovnjakinja za pse, so domnevno zamolčali, da so psi nevarni.

Po le nekaj minutah pred zaprtimi vrati sodne dvorane, kamor je med tajnim poravnalnim narokom sodnica Jadranka Juhant poslala predstavnike sedme sile, je bilo jasno, da poravnava med Metko Zorc in tistimi, ki so po njenem civilnopravno odgovorni, da so jo 7. julija 2006 pogrizli bulmastifi, ni mogoča.

Nasprotnima stranema se namreč ni uspelo sporazumeti, novinarji so se lahko vrnili v dvorano in sodišče je začelo ugotavljati, ali je utemeljena odškodninska odgovornost Marije Šeme Baričevič in Jožeta Baričeviča, staršev pokojnega Saše Baričeviča ter Dušana Hajdinjaka, čigar Meli center Repče so pred leti najeli, da bi prešolal nevarne pse.

Potem ko so 15. marca 2006, ko se je po Oražnovi ulici na ljubljanskem Viču peš vračal iz službe domov, podivjani bulmastifi napadli Tržičana Stanislava Megliča, sta lastnika Zora Rotar in Saša Baričevič najela strokovnjake, ki naj bi poskrbeli za njihovo resocializacijo.

Knighta so policisti ustrelili že na prizorišču napada, Atosa, Atlasa in Joy pa je do konca kazenskega postopka proti Rotarjevi kot dokazni material zaseglo ljubljansko okrožno sodišče in jih poslalo v zavetišče na Gmajnice.

»Nič nisem vedela, kakšni so ti psi ali da so nevarni, Hajdinjak mi je rekel, da bom že vse izvedela, ko bo treba,« je na sodišču povedala Zorčeva in pojasnila, da v tistem času sploh ni vedela veliko o psih, poznala ni niti pasme bulmastif.

Pri Hajdinjaku je sicer pridobila licenco, ki pa je kinološka zveza ni priznala, a le za šolanje »normalnih psov«, ne pa nevarnih. Rečeno ji je bilo, da bo nekaj zaslužila, in za plačilo pet evrov na uro je res odšla pomagat Hajdinjaku.

»Hajdinjak, Rotarjeva in Baričevič so mi zatrdili, da so psi prijazni in da jih je Meglič, čigar ime sem izvedela kasneje, izzval,« je med drugim povedala na sodišču.

A po nekaj srečanjih s psi je spoznala to, kar je že lahko občutil Meglič. Po dovoljenju Rotarjeve je namreč vstopila v ogrado, Atos jo je sprva pozdravil, nato sta prišla še druga psa. Joy jo je začela gristi, zatem pa so jo napadli vsi trije psi in jo podrli na tla.

»Ne Baričevič ne Rotarjeva nista reagirala, začela sem vpiti na pomoč, prišel je Hajdinjak in pse spravil proč,« je povedala. Kasneje ji je domnevno navrgel, da je zdaj krščena in je postala kinologinja.

Po dogodku so jo odpeljali v bolnišnico in tam so jo zaradi hudih ran, predvsem po rokah, hoteli hospitalizirati, a jo je Rotarjeva odpeljala domov. Dala ji je injekcijo, viski in tablete, zabičali pa so ji, da ne sme govoriti z novinarji. Da je ne bi našli, se je nato sama zatekla v svojo zidanico.

Zorčeva sicer od dedičev pokojnega Baričeviča in Hajdinjaka zaradi materialne škode in duševnih bolečin zahteva skupno 18.000 evrov.