Tiskane izdaje
Kranj – Več kot 280 kriminalistov, tožilcev, sodnikov in zagovornikov otrok se te dni mudi na posvetu Otrok in pasti sodobnega časa. Med njimi tudi vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Neža Miklič, ki je za Delo povedala, da se kriminalisti, ki so odgovorni za področje računalniškega kriminala, zaradi kopice drugega dela ne morejo povsem posvetiti zlorabam otrok na spletu.
Govorniki, ki so odprli letošnji, že 14. posvet na Brdu pri Kranju, med njimi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, generalni državni tožilec Zvonko Fišer, generalni direktor policije Marjan Fank, državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga in državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj, so problematiko ogroženosti otrok predstavili vsak s svojega področja, vsi pa so opozorili na nevarnosti, ki prežijo na otroke v virtualnem svetu, družabnih omrežjih in svetovnem spletu.
Med posvetom, ki so ga pripravili na Generalni policijski upravi skupaj z Društvom državnih tožilcev Slovenije in s sodelovanjem s Centrom za izobraževanje v pravosodju, smo se o tem, kako se spopadajo z nevarnostmi, ki jih prinaša sodobna tehnologija, pogovarjali z Nežo Miklič z Generalne policijske uprave.
Število zlorab na spletu se hitro povečuje
»Zlorabe na družabnih portalih na medmrežju so zadnje čase v največjem porastu,« je povedala in razložila, da gre za primere, ko osebe obeh spolov na portalih ustvarijo lažen profil, v katerem se predstavljajo kot prijetna, zaupanja vredna oseba, privlačnega videza in značaja, ki njihove težave razume veliko bolje kot prezaposleni starši, nato pa, ko si pridobijo zaupanje mladostnikov, od njih zahtevajo gole fotografije in podobno.
Ko se fotografije pojavijo, se začne izsiljevanje v slogu, če ne boš storil tega ali onega, bodo fotografije javno dostopne vsem. Izpostavila je, da se otroci, kar je razumljivo, predvsem pa starši ali skrbniki, kar je manj razumljivo, odločno premalo zavedajo, da je računalnik zgolj škatla in ni živ človek, zato ne more čustvovati na način, ki ga otroci in mladostniki potrebujejo.
Mikličeva pravi, da je najboljša obramba pred zlorabami na medmrežju, ko se ogrožanje ali izsiljevanje začne, da otroci to povedo staršem. »Ti se praviloma na začetku odzovejo zelo jezno in prestrašeno, nato pa le naredijo potrebne korake, da se zadevam pride do dna, predvsem pa da se končajo in da se najde storilec.«
Strokovnjakov za delo z otroki je premalo
Na vprašanje, kako je policija strokovno in tehnično opremljena za učinkovit spopad s temi pojavi, je povedala, da so zaposleni, ki se s tem ukvarjajo, odlično strokovno usposobljeni, težava je to, da jih je odločno premalo.
Isti ljudje se poleg tega, da se ukvarjajo s računalniškim kriminalom, kjer so žrtve otroci, ukvarjajo tudi z vsemi drugimi vrstami kriminala, tako da jim zmanjkuje časa. Mikličeva je pri tem povedala, da se finančna in gospodarska kriza poznata tudi na policiji, predvsem pri tehnični opremljenosti, in dejala, da so storilci tovrstnih kaznivih dejanj praviloma zelo dobro strokovno podkovani in opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo.
Prizadevanja za ustrezno spremembo zakonov
Na vprašanje, ali jim veljavna zakonodaja omogoča ustrezno delovanje, je povedala, da si skupaj z drugimi že vrsto let prizadevajo, da bi s spremembo zakonodaje omogočili takojšnjo in dokončno blokado tovrstnih strani na medmrežju, da se sporne fotografije ne bi širile naprej.
Dodala je še, da gredo storilci tovrstnih kaznivih dejanj že tako daleč, da sporne fotografije otrok naročajo tretjim osebam v povsem drugih koncih sveta in jim za te zlorabe plačujejo. Tragično je, da so v revnejših območjih starši včasih tako obupani, da sami privolijo v zlorabe svojih otrok.
V tem početju se torej obrača zelo veliko umazanega denarja, nezanemarljiva pa je tudi gospodarska škoda v takšnih državah, saj gre za otroke in mladostnike, ki se zaradi travmatičnih dogodkov ne bodo nikoli sposobni razviti v normalne odrasle ljudi.
