Tiskane izdaje
Cekuta je podaril, da Zupan od njega nikoli ni prejel nobenega denarja, prav tako on od njega ni nikoli prejel nobenih dokumentov ali občutljivih podatkov, kot to Zupanu očita tožilstvo. V času, ko je potekal nakup oklepnikov 8x8, sta imela z Zupanom, ki je bil takrat vodja sektorja za temeljne razvojne programe na obrambnem ministrstvu, le prijateljske stike, nikoli pa se nista pogovarjala o njegovi službi, je zatrdil.
V posel s Patrio se je, kot je pojasnil, vključil na povabilo Patrie, ki je želela, da bi ji svetoval. Pri takšnem svetovanju sam ne vidi nič spornega, saj zunanji svetovalci pri takih poslih niso nobene izjeme. Pri njegovem delu po njegovih zagotovilih tudi ni bilo nič nezakonitega, prav tako ne lobiranja ali poskusov vplivati na to, koga bo država izbrala za dobavitelja oklepnikov.
Posebej je poudaril, da je na Patrio pošiljal le podatke, ki so bili javnega značaja. Pridobival naj bi jih iz medijev in na spletu, jih ustrezno obdelal in poslal naročniku. Pri tem je bil v stiku predvsem s Patriinim zunanjim sodelavcem in posrednikom Hansom Wolfgangom Riedom, pa tudi z nekaterimi predstavniki Patrie.
Zanikal je tudi navedbe, da je denar od Patrie prejel za točno določene dokumente. Kot je zatrdil, je plačilo prejel za svoje aktivnosti, in ne za dokumente. Denar je porabil za poplačilo dolgov iz predsedniške kampanje, nakup avtodoma in ostale dolgove. Namigovanja, da jih je porabil za nadaljnje podkupnine, pa so zanj absurdna.
Pred sodiščem je Cekuta danes tudi zanikal pristnost elektronskih sporočil, ki jih je v preiskavi zasegla policija, in naj bi jih pisal Riedlu ter predstavnikom Patrie. Kot je dejal, nobeno od omenjenih sporočil ni njegovo delo in je prepričan, da gre za ponaredke.
Cekuta od ministrstva za obrambo ni prejel nobenih občutljivih informacij
V nadaljevanju naroka je sodišče Cekuto seznanilo z zapisniki zaslišanj iz preiskave. V njih so med drugim zabeleženi Cekutini odgovori na vprašanja, povezana z elektronskimi sporočili, ki so si jih v času nakupa oklepnikov med seboj pošiljali različni akterji.
V svojih odgovorih, na katerih je vztrajal tudi danes, je Cekuta povedal, da od ministrstva za obrambo ali skupine, ki je vodila projekt nakupa, ni prejel nobenih občutljivih informacij, ker da tam tudi ni imel nobene zveze. Vse kar je posredoval Patrii, je izvedel iz javnih objav, pri tem pa je priznal, da se je nekatere stvari tudi izmislil, da je upravičil svojo pogodbo.
Potrdil je, da mu je Riedlovo podjetje RHG, s katerim je imel pogodbo o svetovanju, ko je prejelo denar od Patrie, na račun v Avstriji nakazalo 338.000 evrov. Pri tem je vztrajal, da je šlo za predplačilo po njegovi svetovalni pogodbi in ne za denar, ki bi ga nato nakazal naprej. Denar je dvignil v več delih, pri čemer naj bi si kupil avtodom in pokrival dolgove.
Tudi v preiskavi je Cekuta zanikal, da bi se kdaj zaradi oklepnikov srečal z Zupanom. Tako po njegovem med 3. in 13. junijem 2005 od njega tudi ni mogel prejeti načrta izvedbe projektov in načrta izdelave investicijskega dokumenta, kot mu to očita tožilstvo.
Prav tako se ni spomnil, da bi bil Zupan navzoč na sestanku oziroma kosilu, na katerem naj bi se 24. januarja 2005 srečali on, Riedl in Zupan. Slednji je sicer na prejšnjem naroku potrdil, da je na sestanku bil.
Naslednji narok 2. decembra
Naslednji narok bo 2. decembra, ko bo sodišče prebralo še nekaj elektronskih sporočil iz preiskave, Zupan pa bo podal komentar na zagovor Cekute. Prve priče pa bi lahko bile zaslišane na naroku, ki je predviden 9. decembra.
Cekuta in Zupan sta sicer obtožena, da naj bi s prodajo podatkov Patrii pridobila med 400.000 in 500.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, česar je obtožen Zupan, oziroma napeljevanja k temu dejanju, kar tožilstvo očita Cekuti, jima grozi do osem let zapora.
