Tiskane izdaje
V prvem primeru je bila zoper odgovorno osebo omenjene gospodarske družbe podana kazenska ovadba zaradi suma zlorabe položaja ali pravic.
Kriminalisti odgovorno osebo sumijo, da je konec leta 2007 v nasprotju z interesi gospodarskih družb, ki jih je zastopala, odredila kratkoročna posojila povezani gospodarski družbi pooblaščenki, za katero je vedela, da teh posojil ne bo mogla vrniti, saj ni dosegala poslovnih prihodkov.
V letu 20010 je nato pred podajo predloga o uvedbi prisilne poravnave zapadla posojila pogodbeno spremenila v dolgoročna posojila, s čimer je gospodarski družbi povzročila škodo v znesku okoli 1,6 milijona evrov.
Zoper odgovorno osebo gospodarske družbe iz istega poslovnega sistema so podali tudi kazensko ovadbo zaradi suma poskusa goljufije.
Kriminalisti sumijo, da je ovadena septembra 2010, potem ko ji je prenehalo veljati pooblastilo za zastopanje gospodarske družbe, odredila unovčitev bančne garancije pogodbenega partnerja, četudi je vedela, da zato ni bilo podanih pogojev in na ta način poskusila gospodarski družbi pridobiti veliko premoženjsko korist v znesku okrog 90.000 evrov.
Prav tako so zoper odgovorno osebo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve poslovne goljufije, saj jo sumijo, da je v drugi polovici leta 2009 sklenila z izvajalcem pogodbo za izvedbo gradbenih del ter sopogodbenika spravila v zmoto in mu prikrivala vrsto okoliščin glede izpolnitve svojih obveznosti. Zaradi neizpolnitve obveznosti je zanj nastala materialna škoda v skupni višini približno 200.000 evrov.
Poleg tega so celjski kriminalisti podali kazenske ovadbe zoper pet oseb zaradi suma goljufije na škodo Evropskih skupnosti in ponareditev ali uničenja poslovnih listin.
Kriminalisti sumijo, da je odgovorna oseba gospodarske družbe z območja Maribora s pomočjo odgovornih oseb gradbenega podjetja kot izvajalca in odgovorne osebe gradbenega nadzora v oktobru 2009 lažno prikazovala izvedbo in plačilo gradbenih del, ki niso bila opravljena, v skupni vrednosti nekaj več kot šest milijonov evrov.
V ta namen so osumljeni izdali in priznali lažne gradbene situacije o izvedbi gradbenih del ter istočasno simulirali plačilo teh storitev investitorja izvajalcu. S tem so dosegli, da je investitor od ministrstva za gospodarstvo neupravičeno prejel nepovratna finančna evropska sredstva v skupni višini okoli 1,8 milijona evrov iz naslova pogodbe o sofinanciranju.
