Černaču tokrat ne bo treba plačati odškodnine

Ljubljana – Ljubljansko okrajno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki ga je proti Zvonku Černaču, nekdanjemu poslancu SDS, vložil Herman Rigelnik, nekdanji prvi mož ACH. Ta je poleg odškodnine zaradi domnevne razžalitve, ki da jo je Černač zagrešil, ko ga je v državnem zboru omenjal v povezavi z bančno luknjo, zahteval tudi preklic izjave, objavo javnega opravičila in sodbe v Delu in Dnevniku.

Sporne besede je Černač izrekel 20. novembra 2013, ko je kot takratni poslanec SDS v državnem zboru na javni seji predstavil interpelacijo proti takratnemu finančnemu ministru Urošu Čuferju. Temu je SDS med drugim očitala, da bo večmilijardno bančno luknjo krpal z davkoplačevalskim denarjem in da bo s temi sredstvi krpal tudi luknje zasebnih bank. Černač se je takrat obregnil tudi ob likvidirano Factor banko. Njena največja lastnica je bila družba ACH, lastnica te je bila družba Protej, katere največji lastnik pa je Rigelnik.

Dejstva in vrednostne sodbe

Černač je takrat med drugim dejal, da je bilo s to potezo ministra za finance »umetno podaljšano življenje dvema zasebnima bankama. Nekateri od teh zasebnih lastnikov, na primer Herman Rigelnik, so si tako čez poletje izplačali večmilijonske dividende, namesto da bi ta sredstva namenili dokapitalizaciji njihovih zavoženih zasebnih bank /.../ Samo nekaj tednov pred to likvidacijo je bilo opravljeno izplačilo 6,9 milijona evrov dividend iz podjetja Hermana Rigelnika, ki je lastnik Factor banke.«

Nadaljeval je, da je bil največji lastnik Factor banke Rigelnik, soustanovitelj Kučanovega Foruma 21. »Ali bo gospod Herman Rigelnik izgubil 6,9 milijona evrov dividend, ki si jih je izplačal kot lastnik te banke letos poleti? Ali bo izgubil hišo na Braču, ali bo izgubil stanovanje, ki ga je kupil pred kratkim tukaj nekje v Ljubljani za pol milijona evrov, bo izgubil 390.000 odpravnine, ki jo je dobil ob upokojitvi, ki se je zgodila letos nekje v istem obdobju, ko sta ti dve banki izčrpani, olupinjeni pristali v naročju države?«

Rigelnik je s tožbo zahteval 2100 evrov odškodnine ter objavo sodbe in javnega opravičila, a je okrajno sodišče njegov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, zato se je Rigelnik proti sodbi pritožil.

Sporna izjava po ugotovitvah okrajnega sodišča v delu, kjer Černač navaja lastniško strukturo družbe Protej, skupine ACH in Factor banke ter izplačilo dividend, vsebuje trditve o dejstvih in po mnenju sodišča ni protipravna, pri navedbah, ko delovanje teh družb, v katerih ima Rigelnik kapitalski delež, poveže z nastankom bančne luknje, njihove lastnike pa označi za bančne tajkune, pa gre za vrednostno sodbo. A je imel Černač utemeljen razlog verjeti v resničnost povedanega, ugotavlja sodišče. Rigelnik je zatrjeval, da ni bil nikoli lastnik Factor banke, da si ni izplačal dividend iz poslovanja ACH, da se je oktobra 2012 upokojil in ni imel več nobenega vpliva na poslovanje ACH ali Factor banke.

Černač je po mnenju sodišča nespretno uporabil besedo »lastnik« Factor banke, kar Rigelnik trdi, da ni nikoli bil, a sodišče ugotavlja, da je imel Černač z besedo lastnik v mislih družbo ACH kot delničarja Factor banke oziroma Rigelnika kot družbenika družbe Protej.

Imel je razlog verjeti v povedano

Ni nobenega dvoma, da ravnanje, ki ga Černač pripisuje tožniku, ni vrednostno nevtralno, a mu nekdanji poslanec vendarle ni očital storitve kaznivega dejanja, temveč je izpostavil njegovo odgovornost do lastnega premoženja in pričakovanje, da izgube iz poslovanja in prezadolženosti najprej pokrije sam, dodaja sodišče. Černač je na seji državnega zbora navajal, kar je bilo že pred tem objavljeno v številnih medijih, in čeprav ponavljanje že povedanega ne izključuje nujno čezmernega posega v osebnostne pravice posameznika, nedvomno vpliva na to, ali je imel Černač utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih navedb. In sodišče sklepa, da je takšen razlog imel. Mediji so se še pred njegovim govorom v parlamentu ukvarjali z dogajanjem v zvezi s poslovanjem ACH, Proteja in Factor banke, kar je Černač potem povzel v svoji razpravi. Avtorji teh prispevkov so po mnenju sodišča uresničevali svojo ustavno pravico svobode do izražanja mnenj, Černač je to le povzel, ta ustavna pravica pa je zaradi izrednega javnega interesa glede interpelacije finančnega ministra pretehtala nad tožnikovimi osebnostnimi pravicami.