Čista lopata: Črepinko prepričan v pravilno delovanje policije

Robert Črepinko meni, da se v javnosti že od začetka sojenja pojavljajo neresnične navedbe o delu policije.

Objavljeno
25. januar 2012 15.13
Robert Črepinko, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave
Ba. P., Delo.si
Ba. P., Delo.si

Ljubljana - Pomočnik vodje NPU Robert Črepinko je na današnjem zaslišanju na ljubljanskem okrožnem sodišču poudaril, da je prepričan v pravilno delovanje policije v preiskavi zadeve Čista lopata.

Črepinko, ki je kot operativni pomočnik podpisoval preiskovalne uredbe, je dejal, da se od začetka sojenja v javnosti pojavljajo neresnične navedbe o delu policije.

Črepinko je leta 2007 kot pomočnik direktorja za operativne zadeve na kriminalistični policiji prejemal pisne pobude za preiskovalne odredbe in jih tudi podpisoval. Pojasnil je, da se je z nastopom na mesto »operativnega pomočnika« jeseni 2007 seznanil s preiskavo domnevno spornih dejanj, povezanih z družbo SCT.

Najverjetneje je bil tudi Črepinko tisti, ki je v upravi kriminalistične policije prevedel sporočilo iz Nemčije, ki je govorilo o teh dejanjih, vendar pa Črepinko tega danes ni mogel zagotovo potrditi, saj se tega ne spomni.

Po njegovem mnenju je sicer policija prav iz omenjenega dokumenta prvič izvedela za telefonsko številko Zidarjevega mobilnega telefona, za katerega je bil pet dni po prejetju sporočila odrejen ukrep pridobitve telefonskih številk, s katerimi je komuniciral.

Nejasnosti z natančnim datumom prejetja sporočila gre po Črepinkovih besedah pripisati težavam s pomanjkanjem administrativnih delavcev, zaradi česar je bil dokument vknjižen 26. novembra 2007, torej pet dni po dejanskem prejetju.

Zagovornike je v več kot tri ure dolgem zaslišanju zanimalo, ali je šlo za naključje, da je bil omenjeni dokument vknjižen ravno na dan izdaje preiskovalne odrede.

Črepinko je pojasnil, da je kot operativni pomočnik podpisoval »na stotine« odredb, zato se ne more spomniti podrobnosti vsake, vendar pa je odredbe podpisoval le, če so bili za izvedbo preiskave izpolnjeni vsi pogoji, tako kot to predpisujejo zakoni.

Dodal je, da so se v javnosti, predvsem v medijih, oktobra 2010 z začetkom sojenja v zadevi Čista lopata pojavljale neresnične navedbe o delu policije. Pri tem je izpostavil domnevno ponarejanje dokumentov, do katerega pa po mnenju Črepinka ni prišlo.

Poudaril je, da je sicer kot nadrejeni pri kriminalistu Robertu Slodeju preveril, ali so postopki potekali v skladu s predpisi. Dodal je, da sam nikoli ni podvomil v pravilnost Slodejevega dela, vendar pa mu njegova profesionalna skepsa vedno nalaga, da preverja delo policije. Sam se, kot je zagotovil, ni vtikal v delo preiskovalne skupine, zato tudi nekaterih podrobnosti preiskave ne more podrobno komentirati.

Pred dvema tednoma je bil sicer na sodišču kot priča zaslišan tudi Dušan Florjančič z Generalne policijske uprave, ki je prav tako pojasnjeval potek omenjene policijske preiskave, ki je razkrila eno večjih afer slovenskega gradbeništva v zadnjem času.

Tudi Florjančič je dejal, da so bile napačne oznake vloženega dokaznega gradiva v zadevi Čista lopata »administrativne napake«, s tem pa zavrnil namigovanja zagovornikov, da naj bi šlo za ponarejanje dokazov.